Norveške šole in vrtci na prostem: največ koristi za najmlajše

1 februarja, 2021
Nina Šprohar

Mag. Zala Gabršček, vzgojiteljica predšolskih otrok, ki je bila v času študija pet mesecev na Norveškem vključena v študij pedagogike na prostem ter opravljala prakso v njihovih vrtcih, se je v svojem magistrskem delu pod vodstvom dr. Torkarja posvetila temi izobraževanja na prostem.

Opazila je, da so v osnovnih in srednjih šolah v praksi naravoslovne ekskurzije, le redkokje pa se pouk na prostem uvaja kot del rednega pouka dnevno oziroma tedensko. »Obstaja nekaj primerov dobre prakse, kjer so vsaj nekateri učitelji oziroma profesorji zelo angažirani na tem področju: obdelujejo šolski vrt ali gredo za nekaj ur na pohod v naravo ali po mestu, kjer usvajajo ali utrjujejo vsebine, ki bi jih sicer v razredu. Na fakultetah se izvajajo terenske vaje in praksa, česar si po mojih izkušnjah večina študentov želi več,« pojasni.

Za razvoj zelo ugoden je vrtec na prostem

Po njenem mnenju je pouk na prostem v različnih okoljih najbolj pomembno omogočiti otrokom v predšolskem obdobju in v prvih letih osnovne šole. »Dokazano je, da je takrat gibalni razvoj zelo intenziven, na podlagi tega se vzpostavljajo sinapse v možganih, ki omogočajo zahtevnejše miselne procese, denimo za učenje branja in pisanja, otroci vzljubijo bivanje v naravi, zato se bodo tja tudi vračali v prostem času tudi, ko bodo starejši. Vse več vzgojiteljic v vrtcih se tega zaveda in to otrokom tudi omogočajo,« pravi sogovornica.

Verjame, da se bo na ta način začela spreminjati tudi zakonodaja. »Za zdaj pa ta določa organizacijo spremstva zunaj ožjega vrtčevskega okolja, eden od dveh odraslih mora imeti vzgojiteljsko izobrazbo. Če je dejavnost vezana na prevoz, morata skupino spremljati dve osebi, ki sta dopolnili 21 let. To so stvari, ki omejujejo vrtce pri organizaciji bivanja na prostem,« pojasni sogovornica, a doda, da denimo na šolskem vrtu, ki je v neposredni bližini šole, pouk lahko poteka samo z enim učiteljem.

»Obstajajo torej neke omejitve v sistemu, ovire pa so tudi v strahu ali nezainteresiranosti pedagogov, ravnateljev, širše družbe … Pri starših se pojavlja skrb, ali s takšnim načinom dela v vrtcu ustrezno pripravimo otroke na šolanje. Imajo tudi pomisleke glede okužb, ki jih lahko prenašajo klopi, in glede morebitnih poškodb. Zagotovo v naravi pride do različnih situacij, ki pri otrocih vzbudijo nelagodna čustva. Tudi sami se namerno vključujejo v tvegano igro, v kateri uživajo. Glede na izkušnje praktikov in znanstvene raziskave ima vse to pozitiven učinek na otrokov čustveno-socialni razvoj. Poskrbijo za lastno varnost, ni jih strah soočati se z izzivi in pridobivajo samozavest,« poudari sogovornica. »Na Norveškem je izobraževanje na prostem na vseh ravneh šolanja nekaj povsem vsakdanjega in se o tem nihče ne sprašuje. Tudi uzakonjeno je, da morajo biti otroci, ki obiskujejo vrtec, vsak dan na prostem vsaj tri ure,« še doda.

 

Preberite celoten članek o šoli na prostem tule.

Nazaj na kategorijo zanimivo.
(Visited 179 times, 1 visits today)