Mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros) je majhen netopir, ki tehta le 4-7 g, s širokimi zašiljenimi uhlji. V mirovanju značilno visi s stropa in je popolnoma ovit v svoje prhuti, ki imajo razpon le približno 20 cm.
Velja za počasnega, a spretnega letalca, ki se prehranjuje pretežno v gozdovih, na poti do prehranjevališč pa večinoma leti le nekaj metrov nad tlemi. Njegova hrana so manjše žuželke, med katerimi prevladujejo dvokrilci in mrežekrilci. S kroženjem okoli grmov in dreves na gozdnem robu žuželke zmede in jih nato zlahka ulovi.
Malega podkovnjaka ogroža predvsem človekova dejavnost
V Sloveniji imamo tri vrste podkovnjakov in med vsemi je najbolj razširjen prav mali podkovnjak – ima status prizadete vrste. Najbolj ga ogrožajo posegi v zatočišča, kot je zamreževanje vhodnih odprtin, svetlobno onesnaževanje in osvetljevanje objektov s kotišči ter uporaba različnih insekticidov.
Skotijo se v porodniških skupinah
Samice se spomladi zberejo na kotiščih, kjer v drugi polovici junija ali julija vsaka skoti le po enega mladiča. Mladiči malega podkovnjaka se od mater ločijo po barvi kožuha, ki je sive barve, matere pa so rjave. V porodniški skupini se običajno zbere nekaj deset živali.
Sicer pa se zadržujejo na podstrešjih, cerkvenih zvonikih, gradovih in opuščenih stavbah, v odprtih in grmovnatih krajinah. Jeseni se preselijo v jame, opuščene rudnike ali kleti, kjer nato prespijo zimo. V zatočišča vstopajo med letenjem, zato morajo biti vhodne odprtine velike vsaj 30 cm, da jih lahko preletijo brez težav.
V dokumentarnem filmu Divja Slovenija so predstavljeni med večernim preletom iz zatočišča na večerjo.
Vir: SDPVN, KPG
