Čas je za sladkanje z murvami

1 avgusta, 2020

Murva izvira iz Azije, kjer jih uporabljajo za gojenje sviloprejk, ki se hranijo z listjem. Iz podobnih razlogov so jo razširili tudi v Evropo, kjer sta danes razširjeni predvsem bela in črna murva, redkejša pa je rdeča.

 

Če gosenicam svoiloprejk teknejo listi pa se ljudje navdušujemo predvsem nad sladkimi sadeži, ki na Primorskem zorijo že konec maja. Plodovi vsebujejo organske kisline (citronsko in jabolčno), veliko vitamina C pa tudi vitamine A, B, E in K. Med minerali je omembe vredna vsebnost železa, pa tudi kalija, mangana in magnezija, poleg tega pa vsebujejo še pektin in številne antioksidante (antocianin, resveratrol …).

Najboljše so direktno z drevesa

Zreli plodovi murve so mehki, zato jih ni mogoče skladiščiti dlje časa. Najbolje je, da se z njimi posladkamo kar z drevesa. In to brez skrbi, saj kljub sladkemu okusu vsebujejo malo kalorij! Pri uživanju zrelih sadežev pa ne pretiravajte, saj lahko povzročijo prebavne motnje.

murve

Ker je sadežev običajno zelo veliko, jih je najbolje predelati v marmelade, sokove, sirupe ali pa dodati različnim sladicam in celo nenavadnim omakam.

Številni zdravi učinki listov, lubja in plodov

Murva ima tudi zdravilnih lastnosti, uporabljajo pa se tako plodovi kot listje in lubje. V tradicionalni medicini se uporablja proti vnetju sečil, boleznim ustne votline in grla,  depresiji, nespečnosti, vrtoglavici. Zreli plodovi delujejo kot blago odvajalo, medtem ko je učinek nezrelih murv ravno obraten. Čaj iz listja se uporablja za zniževanje sladkorja v krvi. Lubje murve je uporabno kot zdravilo proti črevesnim parazitom. Zdravi tudi bolezni želodca in črevesja. Prah iz lubja pa se uporablja v obliki balzama za hitrejše celjenje ran.

Uporabna je tudi v kozmetiki, tako v preparatih proti staranju kože kot  tonikih za obraz.

 

 

Foto: Igor Fabjan

Nazaj na kategorijo zanimivo.
(Visited 87 times, 1 visits today)