Nekatere od teh rastlin srečujemo tudi v parkih in ob hišah, ne da bi pomislili, da vsebujejo močne strupe. Med okrasnimi rastlinami je namreč kar nekaj takšnih, pri katerih lahko zaužitje povzroči resno zastrupitev.
Britansko Kraljevo hortikulturno združenje (RHS) med potencialno nevarnimi vrtnimi rastlinami posebej izpostavlja številne povsem običajne okrasne vrste. Ob tem opozarja, da so hude zastrupitve z rastlinami sicer redke in da lahko tudi strupene rastline varno gojimo, če z njimi ustrezno ravnamo.
1. Angelska trobenta (Brugmansia)
Ogromni trobentasti cvetovi, ki visijo navzdol, so zaščitni znak brugmansije. Izvira iz tropske Južne Amerike, predvsem območja Bolivije, Brazilije, Kolumbije, Ekvadorja, Peruja in severnega Čila, danes pa jo kot okrasno rastlino gojijo v številnih toplih predelih sveta. Posebej razširjene so med drugim v Italiji.
Rastlina vsebuje tropanske alkaloide, RHS pa jo uvršča med rastline, ki so strupene ob zaužitju. Tudi rastlinski sok lahko draži kožo in oči.
2. Oleander (Nerium oleander)
Na Jadranu ga skoraj ni treba predstavljati. Oleandri krasijo vrtove, terase, parke in obcestne zasaditve po vsem Sredozemlju. Prav zaradi njegove običajnosti hitro pozabimo, da gre za strupeno rastlino.
RHS opozarja, da je oleander strupen ob zaužitju. Nevarno je lahko celo kurjenje njegovih vej oziroma vdihavanje dima, zato odrezanih delov oleandra ne uporabljamo za kurjenje.
3. Ricinus (Ricinus communis)
Ricinus je zaradi ogromnih listov in nenavadnih plodov priljubljena okrasna rastlina, ki vrtu hitro da skoraj tropski videz. Največja nevarnost se skriva v semenih.
Ta vsebujejo ricin, močan naravni strup. Ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) opozarja, da se ricin nahaja v semenih ricinusa in se lahko ob žvečenju ter zaužitju semen sprosti v telo ter povzroči zastrupitev.
4. Naprstec (Digitalis)
Visoka stebla, obdana z rožnatimi, vijoličnimi ali belimi zvončastimi cvetovi, so priljubljena predvsem na nekoliko bolj naravno zasnovanih vrtovih.
Toda naprstec ni rastlina za pokušanje. Digitalis vsebuje učinkovine, ki vplivajo na delovanje srca, RHS pa ga uvršča med okrasne rastline, ki so strupene ob zaužitju.
5. Preobjeda oziroma akonit (Aconitum)
Zaradi izrazitih modrih ali vijoličnih cvetov je preobjeda privlačna vrtna trajnica. Nekatere vrste rastejo tudi v naravi.
Akonit sodi med bolj strupene rastline na tem seznamu. RHS opozarja na nevarnost ob zaužitju in svetuje tudi izogibanje neposrednemu stiku s kožo. Pri delu z rastlino so zato priporočljive rokavice.
6. Jesenski podlesek (Colchicum autumnale)
Jeseni se pojavijo nežni vijoličasti cvetovi, ki jih lahko na prvi pogled zamenjamo za žafrane. Jesenski podlesek raste tudi pri nas, posamezne vrste in sorte pa sadimo kot okrasne rastline.
Vsebuje kolhicin, zaradi katerega je zaužitje rastline nevarno.
7. Šmarnica (Convallaria majalis)
Majhni beli zvončki in močan prijeten vonj dajejo šmarnici zelo nedolžen videz. Je priljubljena okrasna trajnica, hkrati pa raste tudi v naravi, tudi pri nas je zelo pogosta.
Toda šmarnica vsebuje strupene snovi in je ob zaužitju nevarna. Posebna previdnost je smiselna tudi zaradi privlačnih rdečih plodov, ki se lahko razvijejo po cvetenju.
8. Datura oziroma kristavec (Datura)
Datura je sorodnica angelske trobente, vendar jo lahko ločimo že po cvetovih: pri daturi so veliki trobentasti cvetovi praviloma obrnjeni navzgor, medtem ko pri brugmansiji visijo. Tudi datura vsebuje tropanske alkaloide. RHS opozarja, da je strupena ob zaužitju, njen sok lahko draži kožo, posebej pa se je treba izogibati stiku z očmi.
9. Volčin (Daphne)
Volčini so cenjeni zaradi lepih in pogosto zelo dišečih cvetov, nekatere vrste pa pozneje razvijejo tudi živobarvne plodove. Prav ti so lahko posebej vabljivi otrokom.
RHS rod Daphne uvršča med rastline, ki so strupene ob zaužitju, njihov sok pa lahko draži kožo.
10. Tisa (Taxus)
Morda najbolj presenetljiva rastlina na seznamu. Tisa je zelo pogosta v parkih in vrtovih, kjer jo zaradi goste zimzelene rasti uporabljamo tudi za žive meje in oblikovane zasaditve.
Kljub vsakdanjemu videzu je tisa strupena ob zaužitju. RHS jo zato uvršča med potencialno nevarne vrtne rastline.
