Žička kartuzija – nekdanji samostan z bogato zgodovino

24 julija, 2020
Petra Nastran; foto: Petra Nastran

Žička kartuzija je bila že dolgo na seznamu mojih želja in letošnjega junija sem se končno odpravila proti Štajerski, da vidim to mogočno, in nekdaj tako pomembno kartuzijo. Leži v dolini svetega Janeza Krstnika, v kraju Staro Slemene, v občini Slovenske Konjice.

NAMIG: Tudi letos lahko izkoristite brezplačen prevoz s turističnim avtobusom, ki od 11.7. do 22.8.2020 ob sobotah vozi na relaciji Slovenske Konjice – Zreče – Rogla – Žička kartuzija.

Bogata zgodovina

Že prvi stik z ostanki zidov me je pustil odprtih ust in me navdušil. Še bolj kot sem si predstavljala v letih, ko sem si želela sem. Zares je nekaj posebnega, tu vlada vzdušje drugega časa, zidovi govorijo nešteto zgodb. Koliko skrivnosti, življenjskih zgodb in molitev nosijo ti zidovi…

Samostan

Je nekdanji samostan kartuzijanskega verskega reda, nastala okoli leta 1160, ustanovila sta jo štajerski mejni grof Otokar III. Štajerski in njegov sin Otokar IV. Štajerski. Je 19. samostan tega reda, najstarejša kartuzija v Srednji Evropi in prva kartuzija izven matičnega območja Francije in Italije.

Žička kartuzija, foto: Petra Nastran

Po zapisih štajerskih zgodovinarjev Puscha in Froelicha, je skupina dvanajstih patrov in 24 konverzov iz francoske Velike kartuzije v Grenoblu prišla v Konjice leta 1160. V začetku je kartuzija imela težko življenje, šele v 13. stoletju pa je doživela prvi razvoj, tudi po zaslugi ugodnosti strani plemičev in cerkvenih dostojanstvenikov. Med nadaljnjo delitvijo reda so Žiče leta 1335 postale sprva sedež Nemške province, leta 1355 sedež Zgornje nemške province. Že pred koncem 13. stoletja so žički menihi s priorjem Gotfridom pomagali pri ustanovitvi hčerinske kartuzije Červany klaštor v Lehnici na Slovaškem.

Kriza kot priložnost

Največjo priložnost in razcvet pa je v Žičko kartuzijo prinesla ena od večjih katastrof v zgodovini katoliške Cerkve – Velika zahodna shizma, ko sta kristjane vodila dva papeža (iz Rima in iz Avignona). Takrat je kartuzija prevzela vlogo osrednjega samostana za vse kartuzijanske hiše, ki so v razkolu ostale zveste rimskemu papežu (namesto Grande Chartreuse – Velike kartuzije v Franciji). Kar pomeni, da je bila Žička kartuzija nekaj časa središče kartuzijanskega reda, kar jim je prineslo velik ugled.

Prvo pravilo: Moli in delaj

Kartuzijanski red po svojem načinu življenja izhaja iz duhovnega gibanja egiptovskih puščavnikov, ki ga je Janez Kasijan prilagodil zahodu, v 11. stoletju pa ga je oživil Bruno iz Kolna, ki je puščavniško življenje povezal s skupnim življenjem.

Red je imel svoja, večinoma zelo asketska pravila in prvo med njimi se je glasilo »Moli in delaj«, kar je pomenilo, da se more namen molitve ohranjati le z združitvijo tudi človeške narave ter elementi zdravega družbenega in cerkvenega življenja, kot so gospodarstvo, kultura, sociala in ekologija okolja. To pa niso cilj, temveč sredstva za dosego cilja, h kateremu stremi kartuzijanski red.

Rokopisi

Kartuzijani vere med ljudi niso širili z govorjeno, temveč s pisano besedo in v svoj krog sprejemali le ljudi z odličnimi znanji jezika in pisarskih veščina. Velik del svojega življenja so natančno prepisovali in ustvarjali besedila s področij od teologije, astronomije, praktičnih ved in književnih del. Rokopisi iz Žičke kartuzije dajejo vpogled v razvoj srednjeveške knjige, ki je neprenehoma trajal več stoletij. Danes je odkritih okrog 120 rokopisov in skoraj 100 fragmentov. Kar pa je le majhen delež edinih slovenskih srednjeveških rokopisov, saj je večina zunaj meja.

V širni knjižnici Žičke kartuzije se je nahajalo okrog 2000 rokopisov, njihove oblike so bogata raznolikost paleografskih oblik, kjer lahko spremljamo razvoj okrašenih inicialk (žički slog). Pravila reda so določala, da se smejo incialke pisati le s peresom iz trstike, njihovo poslikavo pa prepustiti poklicnim, pogosto potujočim slikarjem, ki so pogosto prihajali tudi iz Nemčije, z Dunaja, Prage in severne Italije.

Gastuž

Goste so patri sprejemali le izven obzidja kartuzije in po ukinitvi spodnjega samostana so zanje imeli prostor v Gastužu, verjetno najstarejši gostilni na Slovenskem, ki obratuje od leta 1467.

Ogled Žičke kartuzije

Kartuzijo sem si ogledala z avdiovodnikom in ta me je vodil po štirih stalnih razstavah o zgodovini kartuzije. Ogledala sem si Otakarjevo peninsko klet s peninami Zlatega griča, lončarski atelje in obiskala Zeliščno lekarno.

 

Nazaj na kategorijo turizem.
(Visited 154 times, 3 visits today)