Kot so za našo revijo Turizem pojasnili na Javnem zavodu Turizem Ljubljana, si brez digitalizacije ni moč predstavljati ne trajnosti ne njenega nadgrajenega koncepta regenerativnosti.
Le z učinkovitim merjenjem podatkov in spremljanjem stanja na trgu je namreč moč pravočasno in pravilno ravnati v skladu s trajnostnimi cilji.
Uspešni predvsem v digitalnem trženju
Digitalizacija se sicer v slovenski turizem vpeljuje relativno počasi, saj se v spremljanje uspešnosti poslovanja in dvig prihodkov ter izboljšanje turistične storitve ni vlagalo prav veliko. Na drugi strani pa je panoga uspešnejša na področju digitalnega trženja. V Slovenski turistični organizaciji (STO) denimo uvajajo konkretne korake, kot so izobraževanje deležnikov, zagon UI virtualne asistentke Alme, in vzpostavitev Nacionalnega informacijskega središča (NIS), namenjenega merjenju učinkov turizma ter podatkovno podprtemu odločanju o njegovem razvoju.
Možnost uporabe tehnologij v turizmu je v praksi zelo široka
Poleg lažjega usmerjanja turističnih tokov preko aplikacij in socialnih omrežij sodobne tehnologije omogočajo tudi boljšo uporabniško izkušnjo za same obiskovalce. Implementirajo se lahko za širok razpon uporabe, od ciljnega oglaševanja in spletnih nakupov do brezkontaknega poslovanja in sprotnega spremljanja ponudb na sami destinaciji. Tudi v praksi se pri nas uporabljajo na različne načine – Termah Čatež so denimo uredili Digitalno grajsko sobano, ki prikazuje zgodbe Gradov Posavja, medtem ko v naravno usmerjeni destinaciji Zeleni kras razvijajo sistem digitalnega monitoringa obiskovalcev za razbremenitev najbolj obiskanih lokacij na občutljivih naravnih območjih.
