Slovenija je zaključila izvajanje ukrepov za trajnostni razvoj turizma v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.
Evropska sredstva so bila namenjena tako prenovi in gradnji turističnih nastanitev kot urejanju javne turistične infrastrukture in naravnih znamenitosti.
Lani skoraj 18 milijonov nočitev
Turizem je po pandemiji hitro okreval. Medtem ko je Slovenija leta 2019 zabeležila 15,8 milijona turističnih prenočitev, jih je bilo lani že več kot 17,8 milijona, turističnih prihodov pa skoraj 7 milijonov.
Rast pa spremlja vprašanje, kako turistično ponudbo razvijati brez dodatnega povečevanja pritiskov na okolje.
35 turističnih nastanitev in 47 javnih projektov
Za rekonstrukcijo oziroma gradnjo 35 turističnih nastanitvenih objektov je bilo iz evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost doslej izplačanih 35,5 milijona evrov. Pri novih in prenovljenih objektih so bili med pogoji za podporo tudi okoljski kriteriji:
- prenovljeni objekti morajo denimo dosegati najmanj energetski razred B in
- pridobiti vsaj en mednarodni okoljski znak.
Dodatnih 10,63 milijona evrov je prejelo 47 projektov javne turistične infrastrukture in naravnih znamenitosti.
Med njimi so:
- sanacija brežine Blejskega jezera,
- ureditev vstopnih točk ob Mostu na Soči,
- infrastruktura Kozjanskega parka,
- ureditev Rudniškega jezera v Kočevju,
- pešpot do Bukovniškega jezera in
- sanitarni objekti Divaške jame.
Spremljali bodo vpliv turizma na okolje
Z evropskimi sredstvi so nadgradili tudi Zeleno shemo slovenskega turizma. EU je za projekt namenila 928.000 evrov, vzpostavljeno pa je bilo Nacionalno informacijsko središče za turizem (NiST).
Sistem združuje podatke o turizmu ter omogoča spremljanje njegovih okoljskih, družbenih in gospodarskih učinkov. Namen je, da se prihodnje odločitve o razvoju turizma ne sprejemajo le na podlagi števila prihodov in prenočitev, temveč tudi glede na njegove posledice za destinacije in okolje.
