Obisk drevesnih velikanov je več kot le izlet. Je srečanje z živo zgodovino, ki nas uči ponižnosti pred naravo in spominja na pomen ohranjanja naravne dediščine za prihodnje rodove.
Pripravili smo ideje za izlet k štirim najbolj znamenitim drevesom, ki vsakogar prevzamejo s svojo veličino, starostjo in zgodbami, ki jih nosijo skozi čas.
Najevska lipa – kraljica med slovenskimi drevesi
Na Ludranskem Vrhu nad Črno na Koroškem, ob Najevnikovi domačiji, raste najdebelejše drevo v Sloveniji – Najevska lipa, pravzaprav lipovec.
S 24 metri višine in starostjo, ki jo strokovnjaki ocenjujejo na kar 790 let, je ta velikanka pravi živi spomenik naravne dediščine. Čeprav je v notranjosti votla in ima obod na južni strani poškodovan, še vedno izžareva izjemno moč in vztrajnost.
Nedaleč stran stoji staro znamenje z letnico 1227, kar priča o njeni starodavnosti. Po ljudskem izročilu naj bi Turki pod drevesom zakopali zaklad in zasadili 12 lip, da bi si mesto lažje zapomnili. Strokovnjaki pa menijo, da je drevo zraslo iz sedmih debel, ki so čez stoletja zrasla v enotno veličastno celoto – simbol moči, ki raste iz skupnosti.
Solčavska tisa – starodavna priča izpostavljene lege
Na Šturmovem hribu nad Solčavo, na gozdnem robu, raste Solčavska tisa – drevo, ki ni najdebelejše niti najvišje, je pa zagotovo med najstarejšimi v Sloveniji.
Z obsegom več kot 340 centimetrov in višino 13 metrov naj bi bila stara od 700 do 900 let, nekateri ji pripisujejo celo več. Drevo je močno razvejano, z vrhom, polomljenim zaradi več udarov strele, kar je posledica izpostavljene lege.
Iz debla na številnih mestih poganjajo novi poganjki, kar priča o njeni življenjski moči. Drevo je bilo zanimivo že v 19. stoletju, leta 1904 pa so člani Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva do tise speljali poti in postavili klop, kjer si lahko obiskovalci odpočijejo po vzponu.
Hincejeva sekvoja – kalifornijska velikanka v srcu Ptuja
V ptujskem Orešju, le dva kilometra od središča mesta, pred Hincejevo vilo stoji prava naravna atrakcija – Hincejeva sekvoja, mutovec, ki naj bi bil posajen leta 1865. S starostjo poldrugega stoletja je to največje drevo te vrste v Sloveniji.
Z obsegom okoli 7,7 metra in višino približno 45 metrov.
Za sekvoje je značilna posebna prilagoditev, ki jim omogoča preživetje v naravi. Skorja sekvoje je lahko debela kar 60 centimetrov, globoko razpokana in odporna proti ognju. Medtem ko njeni storži lahko ostanejo zaprti tudi do 20 let ter se odprejo šele ob požaru.
Gašperjev kostanj – najdebelejše drevo v Sloveniji
Na nadmorski višini 475 metrov, v naselju Močilno nad Radečami, raste pravi drevesni orjak – Gašperjev kostanj, ki si lasti naziv najdebelejšega drevesa v Sloveniji. Po meritvah iz leta 2019 so mu v prsni višini namerili izjemnih 11,10 metrov obsega, s čimer je prehitel vse ostale tekmece za ta prestižni naziv. Drevo se razvejanja v štiri mogočna debla in sega 18 metrov v višino, njegova starost pa je ocenjena na več kot 300 let.
Kostanj je zavarovan kot naravna vrednota državnega pomena, z odlokom Občine Radeče iz leta 1998 pa je razglašen tudi za dendrološki spomenik.
Poiščite še več namigov za izlet.
