Krkavče so najbolj znane po Krkavškem menhirju, megalitu iz obdobja Keltov. To je spomenik v obliki 2,5 metrov visokega kamnitega stebra (en meter ga je pod zemljo), ki naj bi bil postavljen v 1. ali 2. stoletju pr.n.št.
Na njem sta vrisani dve goli človeški podobni z vodoravno razširjenima rokama in sončnim nimbom okrog glave. Prvotno mesto postavitve kamna ni znano, njegov izvor pa naj bi bil povezan s sosednjo ledino Gradišče in z ostanki rimske ville rustice.
Cerkev Sv. Mihaela na živi skali
Sedanjo baročno župnijsko cerkev sv. Mihaela so postavili leta 1749. Cerkev je v svetovnem merilu svojevrstna, saj je postavljena na živo skalo, in je ena najbogatejših v Slovenski Istri. Ob cerkvi stoji zvonik, ki je bil v času turških vpadov obrambni in stražni stolp. Blizu vaškega pokopališča so odkrili grobove, ki verjetno datirajo v 12. stoletje. Ena izmed zanimivejših najdb je zbirka žigov iz rimske dobe.
Vas je zgrajena na treh plasteh kamnite skalne gmote okrog cerkve. Kamnite hiše so zidane strnjeno, z nepravilnimi tlorisi na različnih nivojih tal, z mostovži, odrezanimi vogali, ter ozkimi in vijugastimi ulicami. Slikovitost ambienta je še poudarjena s stopnišči, portali, nadstreški, dimniki in ognjiščnimi prizidki.
Hiša Vrešje, živi muzej vasi Krkavče
Znamenitost Krkavč je tudi Hiša Vrešje, živi muzej, ki se nahaja v obnovljeni kamniti hiši. Sezidana je na skali, ki v pritličju služi kot naravni tlak. V njej gospodar in gospodinja sprejemata goste, oblečena v istrsko nošo, ter jim gostoljubje izkažeta z istrsko supo – jedjo iz refoška in oljčnega olja. V hiši se nahaja kuhinja z ognjiščem ter številni razstavljeni predmeti iz bogate zgodovine vasi.
