Veliko lahko v boju z virusi naredimo tudi sami

31 avgusta, 2020
Andreja Šalamun

Strokovna javnost opozarja, da se bo življenje vrnilo v običajne tirnice šele takrat, ko bo na voljo cepivo ali učinkovito zdravilo za COVID-19, le redko pa zasledimo nasvete, kaj lahko, poleg že znanih zaščitnih ukrepov, kot so izogibanje večjim skupinam ljudi, ohranjanje razdalje, umivanje in razkuževanje rok in podobno, naredimo sami. Poiskali smo nasvete, kako si okrepiti imunski sistem, da se bomo izognili bolezni ali pa se vsaj zelo uspešno spopadli z njo, če do nje pride.

 

Dr. Zdenka Čebašek-Travnik, dr. med., predsednica Zdravniške zbornice Slovenije:

Glede odzivov imunskega sistema na virus SARS-CoV-2 je še veliko neznanega. Znanstveniki te odzive lahko opazujejo in spremljajo šele nekaj mesecev. Zato tudi ni mogoče dati priporočil za okrepitev imunskega sistema, da bi se ta uspešneje kosal prav s to okužbo oziroma boleznijo. Bralce bi rada opozorila, da ne nasedajo prodajalcem, ki obljubljajo izboljšanje imunskega sistema z njihovimi preparati. Strokovna poročila zelo jasno kažejo, da so za težji potek bolezni pomembni predvsem starost bolnika, starejši so bolj ogroženi, in nekatera bolezenska stanja pred okužbo (na primer bolezni srca in sladkorna bolezen). Odgovor na vprašanje o krepitvi imunskega sistema, ki bi olajšal spopadanje z novim virusom, iščejo po vsem svetu, a ga še niso našli. Zato je edino priporočilo to, da ravnajmo tako, da je tveganje za okužbo čim manjše.

 

Karin Rižner, biologinja in bioresonančna terapevtka:

Za zdravje telesa je pomembnih osem stebrov: zdravo prehranjevanje, pitje čiste vode, nega telesa in duha, gibanje na svežem zraku, zadosten spanec, skrb za psihično ravnotežje, stik z zemljo in sončenje. Če delamo napake ali prekrške na kateremkoli od teh področij, se bo to poznalo na našem zdravju. Živimo v morju bakterij in drugih mikroorganizmov; v našem telesu so trilijarde mikroorganizmov. Bakterije, glivice, virusi in zajedavci so naši sostanovalci in njihovo število daleč presega število naših telesnih celic. Zdrav odrasel človek ima v in na sebi 1,4 bilijona bakterij, pet milijonov glivic in 10 milijard virusov, ki jih skupaj imenujemo mikrobiom. K temu lahko dodamo še 300 tisoč enoceličnih in večceličnih parazitov, ki skupaj z mikrobiomom sestavljajo človeški biom. Večina vrst mikrobioma naseljuje predvsem debelo črevo. Nekateri od teh organizmov nam prinašajo korist, nekateri ne, vendar nas ne motijo, če jih uspemo držati pod nadzorom s svojimi imunskimi celicami.

Zdravje organizma je odvisno od zdravega črevesa, saj je 80 odstotkov zmogljivosti imunskega sistema odvisno od zdrave črevesne flore. V črevesni steni nastaja največ protiteles in tukaj je največ imunskih celic, ki prežijo na tujke v črevesu. Brez zdrave črevesne flore ne moremo imeti kompetentnega imunskega sistema, zdravo črevesno floro pa ima lahko le zdravo črevo. To je črevo človeka, ki se zdravo prehranjuje in ki svoje črevesne flore ne uničuje z nenehnim jemanjem antibiotikov, nesteroidnih protivnetnih zdravil, vnašanjem pesticidov, antibiotikov, hormonov in kemikalij v živilih …

Da bi naše imunske celice lahko delovale s polno močjo, je potrebna zadostna oskrba z vitaminoma D in C. Pri virusnih izzivih telo potrebuje tudi veliko vitamina A ter cinka in selena. Z vsemi temi hranili si lahko pomagamo, če ugotovimo, da je naš imunski sistem načet ali da smo zboleli. Na slabo delovanje imunskega sistema vplivajo tudi onesnaženo telo ter nezdrava jetra, preveč psihičnega in fizičnega stresa in starost.

 

Doc. dr. Mateja Logar, dr. med., specialistka infektologinja na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana:

Vsi ukrepi, ki so že nekaj časa v uporabi, torej izogibanje druženju v večjih skupinah, vzdrževanje fizične razdalje, redno in pravilno umivanje rok, higiena kašlja, nošenje mask v zaprtih prostorih in zunaj, ko ne moremo vzdrževati primerne razdalje, so osnova – s tem, ko se jih držimo, vplivamo na zmanjševanje prenosa virusa. Zelo pomembno je tudi, da človek, ki meni, da bi lahko bil okužen oziroma je bil v stiku z nekom, ki je potrjeno okužen, čim prej pokliče svojega zdravnika in se dogovori za testiranje ter da v času do prejema rezultatov ostane doma ter tako prepreči širjenje virusa v okolico. Kar se pa tiče skrbi za imunski sistem, veljajo zelo enostavna priporočila – dovolj gibanja v naravi na svežem zraku, skrb za psihično in fizično kondicijo, dovolj spanja, pomembno je tudi, da skrbimo za svoje sluznice, da smo dovolj hidrirani, pijemo dovolj tekočine, da jemo raznovrstno hrano, bogato z vitamini, minerali … To je največ, kar lahko naredimo za svoj imunski sistem. Trdnih dokazov, da bi prehranska dopolnila ob zdravi prehrani in zdravem življenjskem slogu vplivala na boljši imunski sistem, ni.

 

Mojca Vozel, prehranska svetovalka in ustanoviteljica portala Prvinska hrana:

Ljudem priporočam, naj se osredotočijo na tri stvari. V tem letnem času je glavna stvar vsakodnevni stik s sončnimi žarki. To je nujni pogoj za zdravje v hladnem delu leta. Drugo, naše fizično in duševno zdravje sta odsev zdravega črevesja, zato se izogibajte industrijsko predelane hrane in se več oskrbujte z lokalnih kmetij in tržnic. Slovenci letos postajamo čedalje bolj samooskrbni, prav zaradi krize, v kateri smo se znašli, kar je čudovito. Mnoge družine ugotavljajo, da hrana iz supermarketa žal ne bo mogla graditi naše odpornosti. Moj tretji poudarek marsikomu ne bo všeč, toda resnično menim, da je imunski sistem z masko na obrazu izjemno težko krepiti. V dobro vseh ljudi upam, da bo prevladal razum in da bomo svet reševali drugače kot z maskami. Zaradi mask ljudje že imajo dihalne stiske, slabo počutje, dobivajo vnetja po obrazu … Pričakovano, saj je izdih (tudi pri zdravem človeku) toksičen izloček, podobno kot urin ali blato. Menim, da »kultura mask« zaradi oviranega dihanja in neprečiščenosti pljuč prinaša ljudem kvečjemu več pljučnih bolezni, ne manj. Za zdrava pljuča moramo neovirano dihati svež zrak.

Največ, kar lahko naredite s hrano, je, da ne jeste industrijskega sladkorja. Če zbolite, umaknite vse sladkarije in vso hrano, ki vsebuje sladkor ali sladkorne sirupe. Vsak dan uporabljajte veliko lokalnega slovenskega medu, ki ga nikoli ne segrevate (denimo v čaju). Preprosta hrana, ki je poleg medu močno protivnetna, pa je tudi domač jabolčni kis (v solati in ena žlica v napitkih). Jabolčna kislina izjemno dobro podpira hitro čiščenje krvi in limfe, posebej ob virusnih procesih.

 

Anamarija Toth Kostevc, psihologinja in specialistka zakonske in družinske terapije v podjetju Plus rešitve:

V prvi vrsti se moramo zavedati, da smo za svoje psihično in fizično počutje odgovorni sami in nihče drug. Bodimo do sebe kritični in nekoliko egoistični. Začnimo gledati nase kot na bitje, nad katerim imamo moč in se znamo in zmoremo spremeniti, zmoremo narediti korak v pravo smer in nihče drug ni odgovoren za naše počutje. Šele ko se to zgodi, lahko ukrepamo in se okrepimo. To zavedanje nas pomiri, občutki stresa se umaknejo in ne živimo več v neprestani napetosti, jezi in občutku nemoči. To je v tem trenutku spremenjenega sveta zelo pomembno.

Prav tako je zelo pomembno, da začnemo razumeti, da nam družabni stiki, dobra družba in smeh služijo kot terapevt, nas sprostijo in napolnijo z energijo, da se lažje kosamo s svetom. Hkrati naše telo postaja močnejše. Za gibanje in aktivnost vemo, da sta dobra za zdravje, ne le fizično, ampak tudi psihično. Gibanje namreč dokazano znižuje anksioznost, odpravlja občutke stresa, dviguje samozavest in nas žene v pozitivno aktivnost čez dan.

Virusi in bakterije so vsepovsod okoli nas, na nas pa je, ali smo dovolj »močni«, da se jih ubranimo, da nam ne škodujejo. Kot vemo, obstaja veliko psihofizičnih bolezni, s stabilnim psihičnim počutjem pa se lahko pred nekaterimi obvarujemo. Za veliko fizičnih bolezni je že dokazano, da imajo začetek v psihičnem stanju človeka, za veliko od njih pa še ne vemo, zakaj se razvijejo. V vsakem primeru pa je pomembno, da ohranjamo psiho stabilno in zdravo, saj s tem zelo zmanjšamo verjetnost nastanka kakršnekoli bolezni, tudi virusnega obolenja. Pozitivno, optimistično, aktivno bitje je bitje, ki se brez težav bojuje proti vsem oblikam boleznim in ki, tudi če zboli, izjemno hitro okreva.

 

Kaja Kastner Yadav, medn. certif. ajurvedska svetovalka in učiteljica joge, vodja centra Ajurjoga:

V ajurvedi zdravimo tako, da upoštevamo tri temelje zdravja – primeren življenjski slog, hrano in zelišča. Popolno zdravje pomeni, da so telesne funkcije, prebavni sistem, izločanje optimalni ter da smo sproščeni in zadovoljni. In šele to vodi v odličen imunski sistem. Bližnjic v obliki tablet ali cepiv ni. V ajurvedi so predlogi individualizirani, imamo pa nekaj splošnih napotkov, ki se jih lahko vsakdo drži.

Na področju življenjskega sloga je pomembno, da spimo od dvaindvajsete do šeste ure zjutraj, največji obrok dneva naj bo kosilo (opoldne). Zjutraj si najprej umijemo zobe, ostrgamo jezik in nato spijemo nekaj mlačne vode. Odvajanje blata naj bo vsakodnevno, če ni tako, je treba ukrepati. Sledi desetminutno žvrkljanje sezamovega olja. V nosnici vnašamo čistilno olje – anu thaila ali negovalno olje – nasya. Poskrbimo za optimalno gibanje, dihanje in izpostavljanje soncu, ki so enostavni, a zelo pomembni gradniki zdravja.

Na področju hrane je pomembno, da izločimo vsa procesirana živila in uživamo doma pripravljeno lokalno, ekološko in sezonsko hrano. Ne pozabimo na pravilno kombiniranje – v istem obroku ne mešamo različnih beljakovin, sadja ne mešamo z mlečnimi izdelki in ga vedno uživamo na tešče. V hrano dodajamo začimbe: kumin, koriander, kardamom, svež ingver, kurkumo ter ščepec črnega popra. V zimskem času, ko se pričakuje več respiratornih obolenj, uživajmo tople in kuhane večerje, brez izdelkov, ki sluzijo telo. Izločimo rdeče meso, ribe, pšenico in pšenične izdelke, mlečne izdelke, predvsem jogurt, sladke izdelke ter cvrto hrano.

Zelo so pomembna tudi zelišča. Za jesensko-zimski čas predlagamo: chyawanprash (ajurvedski tonik), guduči, amalaki (indijska kosmulja), tulsi (sveta bazilika), triphala in sitopaladi. Zavedati se moramo, da je vsak posameznik primarno odgovoren za svoje zdravje, naša pravica pa je, da živimo v zdravem okolju.

 

Ivan Soče, publicist, založnik in raziskovalec zdravega življenja:

Pri vsaki težavi se moramo vprašati, kaj lahko sami storimo, da se težavi izognemo ali da so posledice čim manjše. Ni se dobro preveč zanašati na pomoč drugih. Za nobeno nalezljivo boleznijo ne zbolijo vsi, nekateri prebolijo hitro in brez posledic, nekateri pa umrejo. Pri infekcijah vseh vrst je pomemben učinkovit imunski sistem, o njegovi učinkovitosti pa odločamo sami. Moramo ga spraviti v dobro formo, ga okrepiti, ga hraniti, negovati. Virusi, bakterije, glivice in drugi patogeni so naši vsakdanji spremljevalci. Spreminjajo se, nastajajo novi. Z njimi težko tekmujemo, lahko pa skrbimo za dobro odpornost, da nam naredijo čim manj škode, če sploh.

Moje priporočilo ob novem koronavirusu je, da moramo živeti življenje, ki krepi naše zdravje. V mislih imam zdrav življenjski slog: čim manj strupov v obliki alkohola, kajenja, visoko predelane hrane, manj stresa, več gibanja, več veselja. To je tisto, kar nas splošno krepi. Poleg tega je treba biti zelo pozoren na hranila, ki so ključna za delovanje obrambnega sistema. To je v prvi vrsti vitamin D3, ki ga veliki večini primanjkuje. Doseči je treba zdrave ravni okrog 50 nanogramov na mililiter, kar dosegamo, če iz vseh virov dnevno prejmemo od pet do osem tisoč enot. Drugi pomemben je vitamin C. Tega naj bi v obdobju nevarnosti ali bolezni jemali nekaj gramov na dan, po možnosti v liposomski obliki, ker se ta počasneje sprošča in je izkoristek večji. Izjemno vlogo imata cink in tudi selen. Nikakor ne bi smeli pozabiti na jod, ki ga v obliki kapljic lahko uživamo skozi celo leto. Izberimo izdelke naravnega izvora preverjenih proizvajalcev. Ob zdravi prehrani in telesni aktivnosti je to največ, kar lahko naredimo za svoje zdravje. Tudi če zbolimo, bo okrevanje veliko hitrejše in lažje.

 

Lea Omersa, aktivna rekreativna športnica, maratonka in podjetnica na pragu zlatih let:

Kljub poplavi informacij smo še vedno brez uradne informacije, zakaj se tako različno odzivamo na stik z virusom SARS-CoV-2. Zakaj nekateri zbolijo in drugi ne. Odgovor je v stanju našega imunskega sistema, ki je v glavnem odvisen od hrane oziroma od ravnovesja med dobrimi in slabimi bakterijami v našem črevesju. Ob porušenem ravnovesju, ko smo dovzetni za številne težave – do debelosti, diabetesa, alergij, astme, glavobolov do degenerativnih bolezni, vnetij in tumorjev – je lahko za nas srečanje z virusom SARS-CoV-2 usodno.

Zato poskrbimo, da hranimo dobre črevesne bakterije. Uživajmo svežo, nepredelano in raznovrstno hrano. Izogibajmo se predelani hrani, ki sicer vsebuje ogljikove hidrate, maščobe in proteine, z biološkega stališča pa je mrtva. Poskušajmo se tudi izogniti najpogostejšim napakam v zvezi s prehrano – na primer vztrajanje pri privzgojenih prehranskih navadah, ki ne upoštevajo naše spremenjene starosti, letnih časov in trenutnega zdravstvenega stanja, kompenzacija čustvene praznine s prenajedanjem, vrtenje v začaranem krogu diet. Poleg kakovostne prehrane in pozitivne naravnanosti do sebe in drugih na naše zdravje ugodno vplivata tudi redno dnevno gibanje, ki naj bo živahno, po možnosti v naravi, ter dovolj spanja.

Predvsem pa pazimo na svoje misli. V obdobju pandemije so bolj pogosta močna negativna čustva, kot je strah. Če so ta prepogosta, premočna ali predolgo trajajo, je telo v stalnem stresu, imunski sistem pa porušen. Naj bodo zato naše misli pozitivne, saj se bodo spremenile v besede, te pa v dejanja. Pomembno je torej, da delamo prave stvari in ne samo, da delamo stvari prav.

 

(Visited 269 times, 3 visits today)