S preventivnimi presejalnimi programi do manjše umrljivosti

31 avgusta, 2020
Samo Kranjec

Preventivni pregledi v okviru zdravstvenih presejalnih programov Dora, Zora, Svit in Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni (NPPPSŽB) so namenjeni določeni skupini ljudi, z njimi pa želijo v navidezno zdravi populaciji čim prej najti tiste, ki imajo začetno stopnjo bolezni.

 

Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki Svit je bil vzpostavljen leta 2009. Vključuje moške in ženske v starosti od 50 do 74 let, ki so vabljeni na presejanje vsaki dve leti. Po besedah dr. Dominike Novak Mlakar, vodje programa Svit, tveganje za raka na debelem črevesu in danki naraste po 50. letu. »V času, odkar v Sloveniji deluje Program Svit, je življenje rešil že mnogim in jim kljub odkriti bolezni omogočil, da živijo polno in kakovostno. Zaradi zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki ter odstranjevanja predrakavih sprememb, po podatkih Registra raka za Slovenijo, že od leta 2011 beležimo upad novih primerov bolezni na državni ravni, kar je primarni cilj programa, in posledično pričakujemo tudi dolgoročno zmanjševanje umrljivosti za to boleznijo. S programom Svit se vsako leto odkrije več kot 200 primerov raka na debelem črevesu in danki. V večini primerov gre za zelo zgodaj odkrite primere bolezni, zato je pomembno, da vsi, ki jim je program namenjen, izkoristijo možnost sodelovanja,« poudarja dr. Novak Mlakarjeva.

 

Cilj: odprava raka na materničnem vratu

Državni program za odkrivanje raka na materničnem vratu Zora poteka od leta 2003. »Namen programa je zmanjšati zbolevnost (incidenco) in umrljivost za rakom na materničnem vratu (RMV) v Sloveniji,« pravi dr. Urška Ivanuš, vodja programa Zora in predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku. Cilj programa je doseči, da bo od 70 do 80 odstotkov žensk v starosti od 20 do 64 let enkrat na tri leta pri izbranem osebnem ginekologu opravilo ginekološki pregled in odvzem brisa materničnega vratu za citološki pregled. »Ženske, starejše od 64 let, na preglede niso več vabljene, se pa lahko same naročijo pri svojem izbranem osebnem ginekologu,« pravi Urška Ivanuš.

Po njenih besedah so se pozitivni učinki programa Zora v prvih dveh desetletjih pokazali na dva načina: vse manj je raka na materničnem vratu in vse več je zgodaj odkritih in pravočasno zdravljenih predrakavih sprememb na materničnem vratu. Po uvedbi programa Zora se je incidenca raka na materničnem vratu zmanjšala za polovico. V zadnjih letih v Sloveniji po podatkih Registra raka RS z RMV letno zboli okoli 100 do 120 žensk in umre okoli 40 do 50 žensk. »Čeprav je bilo v preteklosti breme RMV v Sloveniji med največjimi v Evropi, se Slovenija v zadnjih letih zaradi učinkovitega programa Zora s starostno standardizirano incidenčno stopnjo (svetovni standard) okoli 7/100.000 žensk in umrljivostno stopnjo okoli 2/100.000 žensk že uvršča med države z najmanjšim bremenom tega raka. Trend zmanjševanja incidence RMV v zadnjih letih nedvomno kaže, da je Slovenija, podobno kot nekatere druge države z dobro organiziranim presejalnim in cepilnim programom, na poti, ki jo je spomladi leta 2018 začrtala Svetovna zdravstvena organizacija – na poti k eliminaciji raka na materničnem vratu,« razlaga Urška Ivanuš.

 

Boj za 30-odstotno zmanjšanje raka na dojki

Državni presejalni program za raka na dojki Dora v Sloveniji deluje od leta 2008. »Od leta 2017 je program dostopen vsem ženskam med 50. in 69. letom, ki jih vsaki dve leti vabimo na presejalno mamografijo oziroma slikanje dojk. Rak na dojki je namreč najpogostejši rak pri ženskah. Za njim letno zboli okoli 1.300 žensk in kar 80 odstotkov žensk, ki jim je postavljena diagnoza rak na dojki, je starejših od 50 let,« pravi mag. Maksimiljan Kadivec, vodja programa Dora. Poudari, da redna udeležba v organiziranih programih zgodnjega odkrivanja raka na dojki dokazano v ciljni populaciji žensk zmanjšuje umrljivost za rakom na dojki in povečuje preživetje bolnic, ki jim je bil rak odkrit v presejalnih programih. Dolgoročni cilj programa Dora je zmanjšati umrljivost žensk med 50. in 69. letom za rakom na dojki za 30 odstotkov, za uspešno doseganje cilja pa je pomembno, da se slikanja dojk redno udeleži 70 odstotkov povabljenih žensk.

 

Večina v programu najdenih rakov omejena na dojko

Rezultati zgodnjega odkrivanja kažejo, da je do 75 odstotkov v programu Dora odkritih rakov ob diagnozi omejenih na dojko (z negativnimi bezgavkami), med odkritimi zunaj presejalnega programa pa manj, okoli 50 odstotkov. Zgodaj odkriti raki, omejeni na dojko, imajo veliko boljšo napoved izida bolezni. »Tako je tretjina rakov na dojki, odkritih v programu Dora, manjših od 10 milimetrov in več kot polovica manjših od 15 milimetrov, kar omogoča manjši obseg operacije. Pri več kot 75 odstotkih žensk je opravljena ohranitvena operacija, tako da odstranitev cele dojke ni potrebna. Manj je tudi operativnih odstranitev vseh pazdušnih bezgavk, kar lahko povzroča veliko težav. Obseg operacije in uporaba sistemske terapije sta pogosto precej manjša, razlaga Maksimiljan Kadivec.

 

Preventiva pred nenalezljivimi kroničnimi boleznimi

Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni (NPPPSŽB) je bil leta 2011 nadgrajen v Program integrirane preventive kroničnih nenalezljivih bolezni pri odraslih (program Skupaj za zdravje, www.skupajzazdravje.si). Odrasli prebivalci Slovenije, starejši od 30 let, imajo v okviru tega programa vsakih pet let pravico do celovitega preventivnega pregleda v svoji izbrani ambulanti družinske medicine v zdravstvenem domu ali pri koncesionarju. »Tisti, pri katerih ob preventivnem pregledu odkrijejo ogroženost za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni, so lahko napoteni v zdravstvenovzgojni center (ZVC) ali center za krepitev zdravja (CKZ), ki deluje v vsakem zdravstvenem domu v Sloveniji. V teh centrih izvajajo zdravstvenovzgojne in psihoedukativne delavnice ter individualna svetovanja, katerih namen je spodbuditi osebe k ohranjanju in krepitvi zdravja ter aktivni skrbi za lastno zdravje na področjih prehrane, telesne dejavnosti, duševnega zdravja, sladkorne bolezni, kajenja in tveganega pitja alkohola,« razlaga dr. Rade Pribaković Brinovec, predstojnik Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja.

Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni (NPPPSŽB) in njegov naslednik program Skupaj za zdravje sta v minulih 20 letih delovanja prispevala k vsaj 500 ohranjenim življenjem vsako leto. Opazne so pozitivne spremembe pri prehranskih navadah, telesni dejavnosti in v deležu kadilcev.

 

(Visited 19 times, 1 visits today)