COVID-19 vpliva na psihološko stanje celotne družbe

31 avgusta, 2020
Andreja Šalamun

Izbruh novega koronavirusa nas je zaznamoval, posledice pa bomo lahko opazovali še kar nekaj let, morda celo skozi vse življenje posameznikov, ki s(m)o to doživeli, pravijo psihologi. Toda strah, ki ga mnogi čutijo ob pojavu pandemije, je povsem normalen.

 

»V splošnem je dogajanje, povezano s COVID-19, za ljudi zelo obremenjujoče,« na vprašanje, kako vse dogajanje okoli virusa SARS-CoV-2 in bolezni, ki jo ta povzroča, vpliva na psihološko stanje posameznikov, odgovarja psiholog Žan Lep z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Posamezniki se namreč ukvarjajo s svojimi osebnimi strahovi, denimo pred okužbo in njenimi posledicami, hkrati pa bolezen zaradi svojih razsežnosti vpliva tudi na (psihološko) stanje celotne družbe. »Tudi če se kdo sam okužbe sprva ni pretirano bal, lahko njegova občutja spremeni vseprisotna zaskrbljenost bližnje okolice, kar lahko v skrajni fazi vodi do skupinske histerije, ko se strahovi posameznikov v interakcijah množijo,« pojasni sogovornik.

 

Vsi smo bolj tesnobni

Teja Bandel Castro, psihoterapevtka ter specializantka klinične psihologije v podjetju Plus Rešitve, Svetovanje podjetjem in posameznikom, poudarja, da smo v povprečju v tem času vsi bolj tesnobni in da nas je strah, kar je, pravi, povsem normalen odziv na negotove razmere. »Mnogo medijev, strokovnjakov in posameznikov v tem času zelo neustrezno uporablja, če ne že zlorablja, besedo panika,« opozarja. Pojasni, da je panika skrajno čustvo, ki obsega intenzivne telesne občutke in čustva v obliki zelo hitrega bitja srca, napetosti, potenja, krča in doživljanja smrtnega strahu. »Oseba je prepričana, da bo umrla, da doživlja denimo srčni infarkt ali drugo smrtno obliko telesnega stanja. Tovrstni simptomi so med nami te dni pogostejši, vendar ne v splošnem,« navede. Pravi, da imajo panične napade predvsem tisti, ki so jih doživljali že v preteklosti, ali pa imajo že v splošnem povišano tesnobnost.

Stik z drugimi je pomemben za to, da ohranjamo psihično zdravje in vzdržujemo stik z realnostjo.

 

Negativne posledice so različne

Dalj časa trajajoča negotovost v nas brez izjeme sproža intenziven strah v kombinaciji z drugimi neprijetnimi intenzivnimi čustvi, na primer jeza, žalost, občutek ogroženosti. Kot pravi sogovornica, v takem stanju po navadi ne moremo zelo zbrano misliti, pogosto tudi naredimo kaj brez premisleka. »Negativne posledice so lahko zelo različne, od tega, da se bolj vdajamo alkoholu, drogam, da lahko psihično zbolimo, se srečujemo z več konflikti v medosebnih odnosih, imamo samomorilne misli ali celo storimo samomor,« opozori in doda, da zaradi teh stanj še težje zberemo moči za reševanje problemov.

Veliko težavo Teja Bandel Castro vidi tudi »v prepuščanju družbenim omrežjem in drugim medijem, ki širijo napačne informacije, hujskajo ene skupine ljudi proti drugim, obtožujejo, ustvarjajo paranojo, torej vse, ki v nastali situaciji ustvarjajo probleme, namesto da bi jih reševali. Ljudje namreč v negotovi situaciji veliko hitreje sprejemamo manj realne ali manj funkcionalne ideje, predvsem zato, ker težje logično razmišljamo in se odločamo. Tako stopimo v začaran krog, ki samo slabša naše počutje in situacijo.«

 

Ustaljen red pomaga v stresnih razmerah

V tem času se je spremenil tudi naš življenjski stil, kar lahko posamezniku prinese določene negativne posledice, pravi Žan Lep. »Ravno red in struktura, ki sta zdaj porušena, nam namreč lahko zelo pomagata v stresnih situacijah,« pojasni. Doda, da so spremembe in ukrepi posegli globoko, da so ljudje zaskrbljeni in nezadovoljni. »Zato ni naključje, da prav v tem času v številnih državah potekajo tudi protesti.«

Lep je prepričan, da se lahko zaradi samoizolacije in tudi karantene pri posameznikih pojavijo občutja osamljenosti, depresivnosti, zaradi dela od doma in usklajevanja različnih nalog (na primer delo, skrb za gospodinjstvo, pomoč otrokom pri delu za šolo) se lahko pojavi izgorelost. Prav tako lahko prihaja do trenj med ljudmi, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, saj imajo manj možnosti, da se umaknejo.

 

Vrnitev v običajne tirnice za nekatere precej stresna

»Po drugi strani pa je zanimivo, da so o negativnih posledicah nekateri posamezniki poročali tudi po končanju prvega vala, ko se je življenje znova vrnilo v neko obliko normalnega,« ugotavlja sogovornik. Ljudje so morali znova v službo, povečale so se obremenitve, spet so se začeli ukvarjati z vsakodnevnimi obveznostmi … »Čeprav smo si v času ‘distanciranja’ vsi želeli stikov v živo, je bila nekaterim bolj introvertiranim (zadržanim) posameznikom vrnitev v družbo precej stresna; znova so bili obkroženi z ljudmi, z občutkom, da je treba ‘na kavo, da nadoknadimo’, spet so se srečali z osebami, ki jih morda ne marajo …« pojasni.

Čeprav se zdi, da je najhujše morda za nami, je situacija z gledišča psihologije zelo zapletena; izbruh koronavirusa nas je zaznamoval, posledice pa bomo lahko opazovali še kar nekaj let, morda celo skozi vse življenje posameznikov, ki s(m)o to doživeli, je prepričan Žan Lep. Doda, da nekateri daljnosežnost posledic primerjajo na primer s terorističnimi napadi 11. septembra 2001, ki so za zmeraj spremenili naše zaznave o varnosti, verjetnosti grožnje napadov, pa tudi potovalne navade, povečali strpnost do varnostnih pregledov, navzočnosti vojakov na ulicah večjih mest …

 

Pomembna je močna družabna mreža

Katere osebe so s psihološkega vidika zaradi epidemije bolj ogrožene? »Tiste, ki imajo slabšo družabno podporno mrežo in so manj odporne proti stresu,« je prepričana Teja Bandel Castro. Manjša odpornost proti stresu pomeni, da imajo te osebe že v splošnem manjši občutek nadzora nad sabo in nad svojim okoljem, da si stresne situacije hitreje interpretirajo kot ogrožajoče, da so v splošnem bolj pesimistične, da so manj samozavestne in manj učinkovite ter da jim primanjkuje občutek smisla za angažiranje v vsakdanjem življenju, pojasni strokovnjakinja. Doda, da imajo pomemben vpliv tudi osebnostne lastnosti. K večji ogroženosti ljudi v stresnih situacijah največkrat pripomorejo čustvena labilnost, introvertiranost in perfekcionizem. »Kot drugi izredno pomemben dejavnik pa se poudarja pomen dobro oblikovane in podporne družabne mreže, to je krog ljudi, ki jim lahko zaupamo, se lahko nanje zanesemo, lahko od njih dobimo tolažbo, priporočila in druge vrste pomoči za bolj uspešno spoprijemanje s težavami. Stik z drugimi je bistven za to, da ohranjamo psihično zdravje in vzdržujemo stik z realnostjo,« poudari.

 

Psihološke težave se lahko v času epidemije še okrepijo

»Če odmislimo posameznike z različnimi psihološkimi težavami, ki so se lahko v času epidemije okrepile (denimo depresivnost), hkrati pa je bil tem posameznikom otežen (ali spremenjen) dostop do pomoči, se posamezniki razlikujemo predvsem po svojih osebnostnih lastnostih,« pove Žan Lep. Nekateri na primer grožnjo okužbe zaznavajo bolj akutno, so bolj črnogledi glede (svoje) prihodnosti, se hitreje razburijo, so nagnjeni k negativnemu čustvovanju … »Vse to so lastnosti, ki lahko negativno prispevajo k njihovi večji psihološki ogroženosti, potem so tukaj še objektivni dejavniki, kot so starost, kronične bolezni, finančna preskrbljenost, možnost prejemanja družbene in čustvene opore,« navede strokovnjak.

Ugotavlja, da so po koncu prvega vala okoliščine precej drugačne. »S kolegi z oddelkov za psihologijo Univerze v Ljubljani in Beogradu smo v času od pojava prvega primera okužbe izvedli serijsko prečno študijo, v kateri smo prebivalce Srbije vsak dan spraševali po negativnih občutjih. Ugotovili smo, da so bila ta najvišja kmalu po izbruhu epidemije, pozneje pa so se ustalila in ob koncu prvega vala vrnila na začetno raven. Raziskavo smo nadaljevali tudi ob izbruhu drugega vala, ko pa rast negativnih čustev ni bila tako izrazita. Rezultate lahko prenesemo tudi v naše okolje; danes se moramo tako pogovarjati o drugačnih strahovih,« pravi Lep. Poudari, da so se ljudje življenja z virusom nekako privadili, zdaj postajajo resnejši predvsem strahovi, povezani s prihodnostjo (denimo strah pred odreditvijo karantene, izgubo zaposlitve ali dohodka, starše skrbi, kako bo poskrbljeno za varstvo in šolanje otrok). Doda, da so v tem smislu danes poleg tistih, ki so iz različnih razlogov zaskrbljeni za svoje zdravje, ogroženi tudi tisti posamezniki, ki imajo morda manj čvrsto družabno mrežo, manj varno zaposlitev in podobno.

Kako si lahko pomagate sami?

Strokovnjaka – Teja Bandel Castro, psihoterapevtka ter specizantka klinične psihologije v podjetju Plus Rešitve, Svetovanje podjetjem in posameznikom, in psiholog Žan Lep z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani – svetujeta, kako lahko sami omilite negativne vplive virusa SARS-CoV-2 na svoj um in čustva.

Pridobite toliko informacij, kot je za vas koristno

»Svetujem, da poskušate pridobivati uradne informacije o dogajanju v minimalnem obsegu oziroma največ, kolikor jih potrebujete. Seveda je prav, da smo informirani, vendar nam nič ne pomaga, če smo informirani napačno. Trenutno tudi znanstveniki še ne vedo dobro, kaj se bo dogajalo z virusom in kaj nas čaka v bližnji in daljni prihodnosti. So le napovedi in ni nujno, da se bodo uresničile,« pravi Teja Bandel Castro.

Žan Lep navaja, da so v raziskavi ugotovili, da tisti, ki bolj zaupajo medijem in uradnim institucijam, ter tisti, ki prejete novice zaznajo kot bolj kredibilne, poročajo o manj negativnih občutjih. »S tega vidika je pomembno, da so sporočila in poročanja jasna, da jih posredujejo zaupanja vredni posamezniki, vse to pa lahko prispeva ne le k boljšemu psihološkemu počutju, ampak tudi k višji družbeni ozaveščenosti in upoštevanju ukrepov,« poudari Lep.

 

Prisluhnite sebi in svojim potrebam

»Morda je najlažje obvladovati strah pred okužbo, saj smo tu lahko sami precej dejavni, težje pa je na vseh drugih področjih,« se zaveda Žan Lep. Posameznikom svetuje, naj prisluhnejo sebi in svojim potrebam, pomislijo, katere so tiste dejavnosti, ki jih pomirijo in dajo moči, da se spoprimejo s težavami. Te so lahko raznolike. »V že omenjeni raziskavi so nekateri udeleženci na primer poročali, da jih pogostejše spremljanje novic pomirja, druge obremenjuje. Tisti posamezniki, ki so poročali o močnejših negativnih občutjih, so poročali tudi o pogostejšem samozaščitnem vedenju – morda so se tako spopadali z grožnjo in jo poskušali obvladati, prevzeti nadzor,« ponazori.

 

Osredotočite se na ta trenutek

»Visoko tesnobnost kot tudi panične odzive povzročajo naše misli, ki so manj realne, predvsem pa nam ne pomagajo pri učinkovitem soočanju s trenutno situacijo. Če pozornost preusmerimo v ‘tukaj in zdaj’, se bo tesnoba zelo verjetno znižala,« opominja Teja Bandel Castro. Pomaga vam lahko tudi, da se vprašate, kaj lahko za boljši jutri naredim zdaj. Prihodnost je negotova, to je edina informacija, ki jo zagotovo vemo. Vsak od nas pa lahko zdaj naredi nekaj, da se bo pomiril in bo tako bolje pripravljen na prihajajoče dogodke, meni sogovornica.

 

Pripravite se na morebitne spremembe

Bandel Castrova svetuje, da razmislite, kaj bi vas najbolj vrglo iz tira v bližnji prihodnosti (ali je to manjši prihodek, izguba službe, strah pred boleznijo ali smrtjo …), in se vnaprej pripravite na te dogodke. Tako boste misli preusmerili v načrtovanje, imeli pa boste tudi občutek opolnomočenosti za spopad z morebitnimi neprijetnostmi.

 

Ne obremenjujte se s tistim, česar ne morete spremeniti

Preusmerite pozornost v to, kaj lahko naredite, namesto v to, česa ne morete. Čim bolj poskušajte poskrbeti zase in za svoje dobro počutje, pravi Teja Bandel Castro.

 

Poiščite in ponudite podporo

Obrnite se na svojo družino, sorodnike, prijatelje in druge, s katerimi si lahko ponudite medsebojno pomoč, svetuje Teja Bandel Castro. Komunicirajte jasno in mirno, bodite osredotočeni na dobro in pozitivno, pozorni bodite na čustva in mnenja drugih, postavite si skupne cilje in sproti rešujte težave.

Žan Lep pravi, da večini ljudi koristi, če se lahko o skrbeh s kom pogovorijo, težavno pa je lahko, če jih pestijo stvari, na katere sami nimajo vpliva. »V tem primeru je lahko bolje, da se izogibajo ruminaciji, pretiranemu razmišljanju o problemu, in se poskušajo osredotočiti na pozitivnejše plati življenja ali iskanje alternativnih možnosti,« svetuje. Prav tako čustveno obremenjujoči so lahko tudi stiki s posamezniki, ki so zelo prestrašeni, negativno usmerjeni. »Če na primer zaznamo, da smo po druženju s tako osebo čustveno izčrpani, morda prestrašeni, je to smiselno nasloviti in se ob naslednjem srečanju pogovarjati tudi o lahkotnejših temah,« je konkreten sogovornik. Opozori, da moramo biti tudi sami občutljivi za okolico, da ne smemo pozabiti na babico, ki živi sama, na soseda, ki je v karanteni in ne sme v trgovino, niti na prijateljico, ki se je razšla s fantom in izgubila službo …

Sprostite se in pozitivne navade obdržite tudi v prihodnje

Uporabite že uveljavljene tehnike sproščanja: trebušno dihanje, druge vrste telesnih relaksacij, meditacijo, telesno aktivnost. »Medtem ko nekaterim situacija zaradi novega koronavirusa predstavlja izredno negativno stanje, drugi poročajo, da so pojav koronavirusa in spremljajoče ukrepe zaznali celo pozitivno, kot priložnost za rast,« pove Žan Lep. Doda, da je marsikdo ugotovil, da jim spremenjen način življenja v (samo)izolaciji morda ponuja več časa za ukvarjanje s hobiji, da se lahko sprostijo s športno dejavnostjo, sprehodom v naravi. »Vse to so navade, ki bi jih veljalo obdržati tudi v prihodnje,« poudari.

(Visited 96 times, 17 visits today)