Brez umetne osvetlitve ne gre

22 aprila, 2021
Andreja Šalamun

Čeprav je popolnoma jasno, da je naravna svetloba za človeka nujna, pa je jasno tudi, da brez umetne ne gre. Preverili smo, katero osvetlitev izbrati, da bo zadostila našim potrebam, in zakaj je smiselno v bivalnih prostorih namestiti več svetil.

»Svetlobo imenujemo topla takrat, ko ima v svojem barvnem spektru poudarjeno komponento rumenega dela, hladna pa takrat, ko ima poudarjeno komponento modrega dela,« na vprašanje o vrsti svetlobe odgovarja izr. prof. dr. Tomaž Novljan z Ljubljanske Fakultete za arhitekturo in prvi mož družbe PROSTORIUM arhitektura.

Bela svetloba je sestavljena iz barv, ki so po svojih frekvencah umeščene med ultravijolično in infrardečo svetlobo. »V prostorih ali tudi v časovnih obdobjih oziroma tam, kjer potrebujemo večjo miselno koncentracijo, večjo stopnjo storilnosti oziroma budnosti, je primernejša nevtralna bela oziroma hladna bela svetloba. V prostorih, kjer take potrebe ni, je primernejša topla bela svetloba,« pojasni strokovnjak in doda, da velja to za vse bivalne prostore.

Pove, da je pri naravni, sončni svetlobi to uravnavanje večinoma samodejno, pri oblačnem vremenu pa si v zgradbah lahko pomagamo z električno osvetlitvijo, ki zna že zelo dobro simulirati kakovost naravne svetlobe in njenega spreminjanja. »Seveda ima veliko vlogo pri tem, kako je interjer osvetljen, tudi barva sten, tal in stropov pa tudi ostalih površin v interjerju,« doda sogovornik.

 

Ne pozabite na nevizualne učinke svetlobe

Strinja se tudi doc. dr. Matej Bernard Kobav iz Laboratorija za razsvetljavo in fotometrijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, ki dodaja, da si z umetno svetlobo daljšamo dan in omogočamo opravljanje vizualnih nalog v prostorih, ki nimajo naravne svetlobe. »Z umetno svetlobo poskrbimo za vizualne učinke, torej tiste, ki jih vidimo, zelo pomembni pa so tudi nevizualni učinki svetlobe, torej tisti, ki jih z očmi ne vidimo; vidi oziroma zazna pa jih telo. Z njimi krmili naš bioritem – proizvodnjo melatonina, spalnega hormona in kortizola, stresnega hormona,« pojasni.

Doda, da smo ljudje prilagojeni na dnevni ritem – na veliko osvetljenost čez dan in na manjšo osvetljenost in nižjo barvno temperaturo svetlobe zvečer. Takrat iz hladne bele svetlobe preidemo v toplo rdečkasto svetlobo, kar omogoči začetek tvorjenja melatonina, ki poskrbi za dobro spanje. S čezmernim osvetljevanjem prostorov v večernem času pa preprečimo njegovo nastajanje, zato se je, kot opozarja sogovornik, smiselno zvečer izogibati gledanju v ekrane: »S tem se namreč izpostavljamo predvsem modri svetlobi, na katero smo bolj občutljivi v nevizualnem delu, in tako zmanjšamo in zamaknemo tvorjenje melatonina, zato kasneje zaspimo in slabše spimo. To pa lahko na dolgi rok vodi v različne bolezni. Doda, da pa izpostavljenost rdeči svetlobi zvečer ne zmanjša tvorjenja melatonina.

 

Z umetno razsvetljavo sledimo naravni svetlobi

S pomočjo umetne razsvetljave lahko sledimo dnevu oziroma naravni svetlobi. »Na trgu so že svetilke, ki znajo spreminjati barvo svetlobe od tople do hladne bele,« pove Kobav in doda, da ta svetila prodajajo pod oznakami tunable white, integrative light, human centric lighting, biodynamic lighting in podobno.

»V naravi, kadar je osvetljenost nizka, na primer ob sončnem vzhodu in zahodu, imamo na nebu večinoma rdeče odtenke, barva je topla. Ob 12. uri, ko je sonce najvišje, dobimo vso svetlobo z modrega neba, osvetljenost je visoka, svetloba je hladna in ima večjo vsebnost modre barve,« pojasni Kobav. Svetuje, da osvetlitev prostorov prilagodite svojim željam in potrebam: »Če želite zvečer ustvariti romantično vzdušje, zagotovo ne boste uporabili hladne bele svetlobe. Težko pa si predstavljamo kirurga, ki bo operiral pri topli beli svetlobi«.

 

V bivalnih prostorih vsaj 2700 kelvina

»Za prostore, kot so kuhinja, kopalnica, pisarna je najbolj primerna nevtralna oziroma topla bela svetloba,« pravi Novljan. »Poleg tega, kar sicer imenujemo barvna temperatura svetlobe, je pri električnih svetilih izrednega pomena zmožnost čim bolj resnične reprodukcije barv (indeks barvne reprodukcije), ki kaže, koliko se svetloba nekega električnega svetlobnega vira približa kakovosti naravne dnevne svetlobe. Poleg vsega naštetega so v prostorih pomembne tudi sence oziroma manj osvetljeni deli, saj le z ustrezno kombinacijo svetlega in temnega lahko dosežemo svetlobno uravnovešen ambient,« opozarja.

Kobav pa dodaja, da se za uporabo v stanovanjih in hišah uporablja barvna temperatura od 2700 kelvinov naprej (največkrat 3000), torej topla bela, medtem ko je v pisarnah, kjer so vizualne zahteve večje in je tudi osvetljenost višja, primerna temperatura 4000 kelvinov, torej nevtralna bela svetloba. Svetila, ki so označena z več kot 4000 kelvini, oddajajo hladno belo svetlobo.

 

Namestite več svetil

»V bivalnih prostorih je smiselno vedno namestiti več svetil, ki jih lahko po potrebi ali želji prižigamo in ugašamo, s tem pa ustvarjamo različne svetlobne ambiente in razpoloženja,« svetuje Novljan. Doda, da je z različnimi načini osvetlitve mogoče v istem prostoru oblikovati veliko različnih svetlobnih scenarijev.

Kaj pa ambientalna svetloba? Je pomembna? »Ambientalno osvetlitev nekateri razumejo kot splošno, generalno osvetlitev prostora, nekateri pa kot dodatno osvetlitev za ustvarjanje posebnega razpoloženja. V bistvu gre za dva zelo podobna načina, enkrat v večjem, drugič v manjšem merilu prostora,« pojasni Novljan. Ambientalna osvetlitev iz običajnega prostora naj bi naredila nekaj več, dala prostoru večjo kakovost, večje udobje gledanja. Kot pojasni sogovornik, naj bi ravno tako v istem prostoru omogočala oblikovanje različnih svetlobnih ambientov – za različne priložnosti.

 

Vsak element pohištva lahko postane hibridno svetlobno telo

Kakšni pa so trenutni trendi na področju umetne osvetlitve bivalnih prostorov v Sloveniji in kakšni v svetu? »Zaradi vedno bolj uveljavljenega novega svetlobnega vira – LED diode, ki je izredno majhen in zmogljiv svetlobni vir, postajajo svetila lahko vse manjša,« odgovarja Novljan. Doda, da imajo oblikovalci zato pri zasnovi predvsem manjših, LED svetil, veliko več možnosti, kot so jih imeli v časih, ko so prevladovale žarnice in sijalke. Prav zaradi majhnosti LED se skoraj vsak element notranje opreme in pohištva lahko spremeni v hibridno svetlobno telo.

»Če pogledamo trende v Sloveniji v primerjavi s svetom, je treba upoštevati predvsem razlike pri načinu bivanja, ki se ne dotikajo samo razsvetljave, temveč splošne prostorske kulture. Na splošno lahko rečem, da je trend pri nas vendarle malce bolj zadržan in da kakovost svetlobe počasi dobiva prednost pred kvantiteto,« pove Novljan. Opozori, da je svetovna ponudba svetil ogromna, kar pomeni, da je med njimi tudi veliko cenenih izdelkov z nižjo kakovostjo svetlobe. »Zato je informiranost, izobraževanje in strokovnost na področju razsvetljave zelo pomembna in nujna,« še izpostavi Tomaž Novljan.

 

Pomembno je sodelovanje investitorja in arhitekta ali elektro-projektanta

»Pomembno je, da pri načrtovanju razsvetljave v prostoru investitor in arhitekt oziroma elektro-projektant, če je ta zadolžen za načrt, sodelujeta od samega začetka,« opozarja doc. dr. Matej Bernard Kobav iz Laboratorija za razsvetljavo in fotometrijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko.

»V zasebnih prostorih so zahteve ljudi zelo subjektivne. Nekdo je v kuhinji zadovoljen s 50 luksi, drugi jih hoče imeti 500 ali 700,« pojasni sogovornik. Pove, da je najbolje, da stranka s pomočjo luksmetra sama izmeri osvetljenost, ki jo ima v trenutnem bivališču, in projektantu ali arhitektu pove, s kakšno količino svetlobe je zadovoljna, v katerem prostoru bi želela večjo ali manjšo osvetlitev, morda drugačno barvo svetlobe. »Na tej osnovi se odločimo, kako bomo osvetlili stavbo. Nekatere uporabnike zadovoljimo s povprečno 100 luksi, drugi uporabnik pa bi imel isto stavbo osvetljeno s 500 luksi,« razlike pojasni Kobav.

Luksmeter lahko najamete ali kupite, za osnovne potrebe pa lahko uporabite tudi aplikacijo na nekaterih pametnih telefonih. Toda strokovnjak opozarja, da so lahko pri takšnih aplikacijah odstopanja zelo velika, saj gre za nekalibrirane instrumente, in da za resne meritve telefoni niso primerni. »Lahko pa si izmerite razmerje med prostori – tako lahko na primer ugotovite, da želite imeti v kuhinji dvakrat večjo osvetlitev kot v dnevni sobi,« doda sogovornik.

 

(Visited 84 times, 3 visits today)