Mali triki za okolju in zdravju čim bolj prijazen dom ne zahtevajo veliko – le nekaj volje, vztrajnosti in potrpežljivosti.
Skrb za gospodinjske odpadke
Čeprav bi bilo najbolje za okolje, da ljudje odpadkov sploh ne bi proizvajali, se jim v gospodinjstvu po navadi ni mogoče izogniti. Je pa vseeno počasi in po korakih možno spremeniti način življenja do te mere, da odpadke znižamo na zelo nizko raven. Prazne steklenice in odpadni papir lahko recikliramo, namesto pijač v plastenkah kupimo steklenico, v katero bomo lahko kjer koli in kadar koli natočili vodo iz pipe, poleg tega lahko na tržnicah in na kmetijah nakupimo svežo hrano brez embalaže, zbiramo živilske odpadke in jih predelujemo v kompost …
Gibanje Zero Waste Home (Dom brez odpadkov) je prisotno tudi na družbenih omrežjih, kjer ljudje, ki želijo zmanjšati svoj ogljični odtis, izmenjujejo svoje izkušnje in mnenja. Sveti gral življenja brez odpadkov pa je postala knjiga Bee Johnson ‘Dom brez odpadkov’. Avtorica je svoje izkušnje na poti do spremembe načina življenja strnila v uporabnem priročniku, ki nas korak za korakom vodi do velikega cilja – doma brez odpadkov.
Kompostnik si lahko omislijo tudi tisti brez vrta
Živilske odpadke lahko predelamo tudi v koristen kompost, ki deluje kot odlično organsko gnojilo za naše vrtnine. Način, kako se lotiti kompostiranja, je odvisen od prostora in časa, ki ga imamo na razpolago. Če imamo obojega dovolj, lahko kompostnik postavimo kar na vrt in poleg organskih kuhinjskih odpadkov vanj odlagamo še pokošeno travo, odvečne veje in listje, stranske produkte z vrta … Tisti, ki klasičnega vrta nimajo in gojijo zelenjavo na balkonu oziroma na terasi, pa lahko kuhinjske odpadke fermentirajo s pomočjo Bokashi Organko posode. Ta zaradi bokashi posipa omogoča, da po končanem procesu fermentacije biološki odpadki v sebi zadržijo vsa hranila, zato so odlična zasnova za dober kompost. Ker posoda močno pospeši naraven proces fermentacije, jo uporabljajo tudi izkušeni vrtnarji. Tako lahko pripravljen kompost hitro uporabimo kot gnojilo za rastline na vrtu.
Čeprav o popolni samooskrbi z vrta težko govorimo, lahko z vrtnarjenjem vsaj delno pokrijemo svoje potrebe po zelenjavi, sadju in začimbah ter prihranimo nekaj denarja, ki bi ga sicer porabili za (najverjetneje) manj kakovostne izdelke iz trgovine. Obenem pa tako uživamo v hranljivih živilih, bogatih z vitamini in minerali, ki smo jih pridelali sami, ne da bi obremenjevali okolje.
Kakovost pitne vode iz pipe
Pravica do pitne vode je v Sloveniji ustavna pravica že od leta 2016, varna pitna voda pa predstavlja enega izmed osnovnih pogojev zdravja. »V Sloveniji na srečo večinoma pijemo kakovostno pitno vodo,« pravijo na Ministrstvu za zdravje. V večjem delu države imamo dobro organizirano oskrbo s pitno vodo prek občinskih gospodarskih javnih služb, poleg tega imamo veliko kakovostnih vodnih virov. Izjema so majhni vodovodi, ki zagotavljajo pitno vodo desetim odstotkom prebivalcev, kjer je po navedbah dr. Lidije Globevnik, vodje Tematskega centra (TC) Vode in predavateljice na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo na Univerzi v Ljubljani, skoraj povsod prisotno organsko onesnaženje, lahko tudi mikrobiološko.
Težave s pitno vodo imajo tudi prebivalci v Obalno-kraški regiji, predvsem zaradi vpliva površinske vode na vire pitne vode; ponekod, npr. v Anhovem, pa na kakovost pitne vode vpliva industrija. »Čeprav je pitna voda tako dragocena dobrina, jo prepogosto dojemamo kot nekaj danega. Tudi pomen stalnega nujnega preventivnega delovanja za zagotavljanje njene količine in kakovosti neredko spregledamo,« opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Paziti moramo tudi na svoje odpadne vode
»Ustrezno ravnanje s komunalno in padavinsko odpadno vodo je obveza nas vseh,« poudarjajo na Arsu, saj s tem zagotavljamo boljše zdravje ljudi in družbe ter varujemo okolje za prihodnje generacije. Komunalna odpadna voda je namreč tudi tista odpadna voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Javno kanalizacijo, ki je javna infrastruktura lokalnega pomena, zagotovi občina, individualno ureditev za posamezen objekt pa zagotovi investitor oziroma lastnik objekta. Poleg tega pa se moramo, ne glede na ureditev, zavedati, kaj sodi in kaj ne v odtok. Izvajalci javne službe vedno znova poročajo o najdbah, ki v straniščno školjko nikakor ne sodijo, vse bolj opozarjajo tudi na problematiko odpadnega jedilnega olja, ki ga je prepovedano zlivati v odtok, prav tako so velika težava ostanki hrane oz. biološki odpadki, ki so sicer razgradljivi, vendar v kanalizacijske jaške privabljajo podgane.
Čiščenje in čistila
Tudi za čistočo perila, posode in pohištva lahko poskrbimo z izdelki, ki temeljijo na naravnih sestavinah, brez nepotrebnih barvil in umetnih dišav. Ponudba ekoloških čistil je tudi v Sloveniji vse širša, poleg tega so tovrstna čistila pogosto pakirana v okolju prijaznejši embalaži. Pri čiščenju z običajnimi čistili lahko namreč celo onesnažimo svoje prostore, težave zaradi agresivnih snovi v nekaterih čistilih pa imajo lahko tudi alergiki in astmatiki. Vseeno pa velja opozoriti, da so učinki ekoloških čistil nekoliko manj intenzivni in moramo biti potrpežljivejši, da pridemo do enakih rezultatov kot pri klasičnih čistilih. A četudi se po nanosu ekološkega čistila vodni kamen ne bo stopil v nekaj sekundah, lahko po dodatni minuti ali dveh občutno manj obremenimo svoj dom in telo.
Učinkovita naravna čistila lahko naredimo tudi sami iz sestavin, ki so prisotne v vsakem domu. Odlično naravno čistilno sredstvo za kopalnico in kuhinjo je denimo beli kis, ki razkuži in odstranjuje neprijetne vonjave. Vodni kamen odstranjuje tudi limonin sok, ki ga zmešanega z oljčnim oljem uporabljamo tudi za nego lesenega pohištva. V boju z madeži na perilu pa se odlično obnese pecilni prašek.
