Za zmanjšanje izpustov potrebujemo več znanja in boljši izkoristek naprav

1 septembra, 2020
Samo Kranjec

Lastniki individualnih naprav bi potrebovali več znanja o uporabi primernih goriv ter optimalni izrabi kurilnih naprav; težave v zvezi z izpusti bi odpravilo predvsem odločnejše uvajanje sistemov za daljinsko ogrevanje.

 

Čeprav smo med epidemijo koronavirusa v Sloveniji dihali čistejši zrak, imamo še vedno veliko težav zaradi delcev PM10 v ozračju, ki nastajajo predvsem zaradi kurjenja v neučinkovitih individualnih kuriščih. Če bi se epidemija zgodila v zimskih mesecih, na vrhuncu kurilne sezone, bi se njihova vrednost morda celo povečala, ugotavljajo na Agenciji RS za okolje (Arso).

 

Šepa pri znanju in napravah

»Veliko lastnikov kurilnih naprav v enostanovanjskih hišah ni dobro poučenih o pravilnem kurjenju, da bi naprave imele dobre izkoristke in da bi bili izpusti čim manjši,« meni dr. Alojz Poredoš, predsednik Slovenskega združenja za energetiko. Drugo težavo pa vidi v odsotnosti čistilnikov dimnih plinov. »Tehnologije čiščenja dimnih plinov niso preproste, njihova cena pa je visoka, zato si jih lastniki individualnih kurišč ne morejo privoščiti,« pojasni.

 

Temeljna pravila pravilnega kurjenja, ki so primerna za vsa kurišča

  1. Zakurimo vedno zgoraj, nikoli od spodaj.
  2. Če imamo peč z rešetko, nikoli ne nalagamo na žerjavico, ampak žerjavico potisnemo v kot in ob njej naložimo nova drva, da dosežemo odgorevanje lesa.
  3. Ko kupujemo nove kurilne naprave na drva, so dobre le tiste, ki imajo zalogovnik goriva in spodnje odgorevanje ali princip uplinjanja.
  4. Če v dimniku opazimo črno plast (saje ali katranske snovi), kurimo narobe ali pa imamo slabo, za les neustrezno kurilno napravo, slab vlek v dimniku in podobno. Površine v dimniku morajo biti sive, lahko je v njem nekaj letečega pepela.
  5. Kurimo vedno le les, ki ima manj kot 25 odstotkov vlage.

 

Rešitev: daljinski sistemi ogrevanja

Omenjenih pomanjkljivosti v večjih kuriščih ni. Ta se upravljajo strokovno, hkrati pa imajo večje kurilne naprave čistilnike dimnih plinov, saj so relativni stroški zanje v primerjavi z vrednostjo naložbe v celotno kurilno napravo sorazmerno nizki. »Izrabo lesne biomase bo treba iz individualnih kurišč preseliti v večje sisteme daljinskega ogrevanja in tako reševati problematiko izpustov,« napoveduje Alojz Poredoš.

Medtem pa je treba izobraževati uporabnike malih kurilnih naprav. Poredoš opozarja, da je treba uporabljati čim bolj suh les, saj se s tem poveča njegova kalorična vrednost, hkrati pa je izgorevanje bolj popolno. Les mora biti čist, industrijsko nepredelan, nepobarvan; ne smemo uporabljati prefabriciranih lesnih izdelkov, v katerih so prisotne kemikalije.

 

Kurilne naprave naj bodo prilagojene objektu

Kurilne naprave ne smejo biti prevelike, saj zlasti v prehodnem času, ko je potreba po toploti majhna, delujejo pri močno zmanjšani moči. V ta namen se zmanjšuje dovod zraka in znižuje izkoristek pri izgorevanju goriv, s čimer se povečujejo izpusti. »Če je naša kurilna naprava prevelika, je mogoče razmere reševati s prigradnjo hranilnikov toplote. Za enodružinsko hišo ima lahko zmogljivost od tisoč do 1.500 litrov, peč na drva vodo v hranilniku ogreje s polno močjo in naš ogrevalni sistem iz njega jemlje toploto po potrebi. Naložba v hranilnik toplote ni zahtevna, z njegovo pomočjo pa lahko krepko izboljšamo učinkovitost izgorevanja in zmanjšamo izpuste,« razlaga Poredoš. Poudari, da so, kljub opisanim ukrepom, izpusti pri individualnih kurilnih napravah neprimerno večji kot pri velikih (centralnih) sistemih ogrevanja.

 

Soproizvodnja je najprimernejša za izrabo lesa

Dr. Peter Novak, strokovnjak za energetiko in direktor družbe Energotech, pri izrabi lesa in lesnih odpadkov priporoča soproizvodnjo elektrike in toplote. »V Sloveniji imamo razvito napravo, ki uplinja sekance in z nastalim plinom poganja plinski motor-generator, odpadna toplota iz motorja in dimnih plinov pa se uporablja za gretje vode. Moč naprave je 50 kilovatov (kW) elektrike in 85 kW toplote. Naprava deluje avtomatsko in je primerna za vaške skupnosti, vrtce, šole in občine. Izkoristek je okoli 85 odstotkov,« razlaga Novak.

Po njegovih besedah je to edina prava oblika uporabe lesne biomase v prihodnje. »Ko potrebujemo največ toplote, proizvajamo tudi največ elektrike, in to v času, ko je omrežje najbolj obremenjeno s toplotnimi črpalkami. Sistema se med seboj idealno dopolnjujeta. Onesnaževanje je pri tem minimalno.«

 

Energetska revščina kot vir izpustov

V okviru projekta InventAir, ki se financira iz programa EUKI nemškega ministrstva za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost, v katerega je vključeno tudi društvo za sonaraven razvoj Focus, ugotavljajo povezavo med energetsko revščino in izpusti pri ogrevanju. Ljudje, ki živijo v energetski revščini, praviloma bivajo v energetsko neučinkovitih objektih ter uporabljajo zastarele in slabo vzdrževane ogrevalne sisteme. Izrabljajo nekakovostna goriva, kurijo stare obleke, papir, olja ali celo odpadke, kar je bogat vir izpustov. Da bi rešili te težave, je treba ustrezno nagovoriti tudi energetsko revščino.

 

 

Paleta ukrepov države je široka

In kako ukrepa država? Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pravijo, da na področju ogrevanja stavb z zastarelimi malimi kurilnimi napravami izvajajo številne ukrepe. Potrebe po energiji za ogrevanje stavb se manjšajo z gradnjo novih skoraj ničenergijskih in pasivnih stavb ter dodatno toplotno izolacijo starejših stavb. Širi se daljinsko ogrevanje in priključevanje objektov nanj na zgoščenih območjih poselitve. Država spodbuja tudi postavitev skupinskih malih kurilnih naprav na lesno biomaso, kjer razmere to omogočajo. Spodbuja tudi rabo lesa za gradnjo objektov in za izdelke z visoko dodano vrednostjo, da bi se skurilo čim manj kakovostnega lesa.

Med ukrepi na MOP omenjajo zamenjavo zastarelih malih kurilnih naprav na lesno biomaso s sodobnimi ter s toplotnimi črpalkami na nezgoščenih območjih poselitve ali skupinske kotlovnice na območjih zgoščene poselitve. Pomembni so tudi informiranje, izobraževanje in predstavitve dobrih praks pri še uporabljanih zastarelih malih kurilnih napravah. Opozarjajo tudi na pravilno namestitev vseh elementov male kurilne naprave (tudi potem, ko je inštalirana), na pomen pregledovanja in nadzorovanja uporabe zastarelih malih kurilnih naprav na lesno biomaso, na pravilno in pogosto čiščenje naprave, na pravilno pripravo drv ter na pravilno kurjenje.

(Visited 104 times, 4 visits today)