Avtor Nina Šprohar 10:41 dop REVIJA OKOLJE

Občine pospešeno gradijo vodovodna in kanalizacijska omrežja

Večina občin se zaveda pomena čiste vode, zato kljub pričakovanju drugega vala novega koronavirusa pospešeno gradijo tako vodovodno kot komunalno omrežje.

 

V Novem mestu in okolici ne bo več treba prekuhavati vode

Za Mestno občino Novo mesto (MONM) je ključni projekt zadnjih let »Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske«, ki se je začel leta 2017 in se končuje letos. Poleg novomeške so pri njem sodelovale tudi okoliške občine, projekt pa je vreden približno 26,3 milijona evrov. Financirale so ga sodelujoče občine, kohezijski sklad Evropske unije in Ministrstvo za okolje in prostor (MOP).

»Cilj naložbe je bil zagotoviti prebivalcem oskrbo s kakovostno pitno vodo, kar smo dosegli z izgradnjo sodobnih vodarn ter celovito izgradnjo in prenovo vodohranov ter cevovodov,« pravijo v MONM. V novih vodarnah Stopiče in Jezero so tako vpeljali tehnološko napreden sistem ultrafiltracije, zaradi česar od njegovega zagona ob večjih deževjih ni več potrebe po prekuhavanju vode. »Pred tem je bil ta ukrep potreben tudi po več kot 100 dni na leto,« pojasnijo v občini. Poleg tega so v sklopu celovite prenove rekonstruirali in na novo zgradili šest vodohranov in približno 45 kilometrov cevovodov, letos pa bodo z dodatno pridobljenimi sredstvi izvedli še zaključne naložbe. »V sklopu tega projekta smo tudi bistveno povečali volumne vodohranov, zgradili nova črpališča vode in obnovili že obstoječe črpališče,« dodajajo v MONM.

Lani so poleg omenjenega začeli še projekt komunalnega opremljanja romskega naselja Žabjak, končali pa so tudi eno izmed zahtevnejših naložb – 1. fazo obnove kanalizacijskega in vodovodnega omrežja v okviru obnove mestnega jedra. »Prav tako smo sprejeli operativni načrt opremljanja občine s komunalno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, v sklopu katerega bomo do leta 2025 s takšno infrastrukturo dodatno opremili trinajst naselij,« povedo.

 

Obnova kanalizacijskega in vodovodnega omrežja še naprej prioriteta

Kaj sledi? Letos na MONM načrtujejo 1. fazo gradnje vodovoda in kanalizacije Ždinja vas v dolžini približno 2,5 kilometra, gradnjo kanalizacije Češča vas v dolžini 350 metrov ter ureditev meteorne kanalizacije v ulici Slavka Gruma. »Prestavitev vodovoda in ureditev meteorne ter fekalne kanalizacije se načrtujeta tudi ob gradnji povezovalne ceste v mestnem središču, delna obnova javne kanalizacije pa ob gradnji večnamenske poti ob Težki vodi,« naštejejo.

Obljubljajo, da bo obnova kanalizacijskega in vodovodnega omrežja v Novem mestu tudi v prihodnje prioriteta, načrtujejo namreč še rekonstrukcijo in tehnološko posodobitev črpališča Žaga ter izgradnjo kanalizacije Lakovnice. V krajevni skupnosti (KS) Karteljevo bodo uredili tudi čistilno napravo, občanom pa na območjih, kjer občina ni zavezana graditi javnega kanalizacijskega omrežja, sofinancirali izgradnjo individualnih čistilnih naprav. »Poleg omenjenih projektov letno namenjamo finančna sredstva tudi za vzdrževanje obstoječega infrastrukturnega omrežja,« še pravijo v MONM.

 

V Kranju kmalu 95-odstotna priključenost na enoten kanalizacijski sistem

Tudi Mestna občina Kranj (MOK) na področju komunalne infrastrukture trenutno uresničuje številne projekte. Eden večjih v zadnjih dveh letih je projekt GORKI 2, ki se izvaja na območju dveh aglomeracij Britof–Predoslje in Mlaka oziroma v štirih naseljih s skupno 2.664 prebivalci. Z njim bodo prebivalci pridobili »17.064 metrov novega kanalizacijskega omrežja, pet črpališč odpadne vode, 15.052 metrov obnovljenega vodovoda in 13.523 metrov obnovljene in dograjene meteorne kanalizacije«, naštejejo v MOK.

Občina bo s tem dosegla najmanj 95-odstotno priključenost na enoten kanalizacijski sistem, ki se končuje s Centralno čistilno napravo Kranj, ter najmanj 97-odstotno opremljenost območij z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda. Vrednost naložbe je ocenjena na 16,5 milijona evrov, od tega bo država prispevala nekaj manj kot milijon evrov, Kohezijski sklad EU dobrih 5,6 milijona evrov, razliko do polne vrednosti projekta – ta bo znana ob končanju vseh izvedenih del –, pa bo pokrila MOK iz lastnih sredstev.

Na območju MOK hkrati teče še nekaj drugih projektov, med katerimi poudarjajo obnovo vodovoda na Golniku, sanacijo vodohrana v Stražišču, gradnjo 560 metrov fekalne kanalizacije v Mavčičah in komunalno infrastrukturo Čirče-Hrastje-Trboje. Za to gradbeno dovoljenje pričakujejo že prihodnji teden, projekt za izvedbo (PZI) za razpis pa bo pripravljen v juniju.

 

Še kar čakajo na gradbeno dovoljenje

Na področju okoljske infrastrukture je MOK v letih 2018 in 2019 uredila tudi potok Trenča v vrednosti 350 tisoč evrov, poteka pa tudi projekt Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save – 1. sklop (Krvavški vodovod). Pravijo, da bodo sanirali tudi komunalno infrastrukturo Planina 11−36. Ob tem v MOK načrtujejo še komunalno ureditev Industrijske cone Laze, a se projekt, kot potrdijo, zapleta. »Na tem območju kanalizacije še ne moremo zgraditi, ker zaradi sproženega upravnega spora še nimamo pravnomočnega gradbenega dovoljenja,« pojasnijo. Sredstva za gradnjo so sicer zagotovili tako v lanskem kot tudi v letošnjem proračunu. Projekt je pomemben zato, ker bi se, kot pravijo v MOK, v okviru ureditve komunalne infrastrukture cone Laze med drugim povečal tudi dotok za vodooskrbo in hidrantno oskrbo. »Obstoječa namreč s težavo pokriva potrebe po porabi, hidranti pa nimajo zagotovljenega dotoka oskrbe,« še dodajajo.

 

V Mariboru velik projekt odvisen od evropskih sredstev

V Mariboru so od oktobra lani precej investirali v kanalizacijsko omrežje: zgradili so manjkajočo kanalizacijo v naselju Kamnica-Rošpoh in sekundarni kanal ob Lackovi cesti v Pekrah, sanirali dele kanalov v Jaskovi in Aškerčevi ulici, izvedli ločen sistem odvajanja odpadnih vod v ulici Na Griču, izvedli interventno sanacijo dela kanala v Svetozarevski ulici in zgradili sistem odvajanja odpadnih komunalnih vod na območju pokopališča Dobrava.

V prihodnje bodo poskušali še nadgraditi kanalizacijski sistem. Kot pravijo v Mestni občini Maribor (MOM), je največji projekt, ki ga načrtujejo, izgradnja manjkajoče kanalizacije na območju aglomeracije ID 29. »Če bomo uspešni na razpisu za pridobitev nepovratnih sredstev iz evropskega kohezijskega sklada, nameravamo v letih 2021−2023 zgraditi okoli 25 kilometrov kanalizacije na območjih Pekre-Hrastje, Limbuš-Laznica, Malečnik-Trčova in Kamniška graba,« pravijo v MOM. Poleg tega načrtujejo še ureditev kanalizacije in vodovoda na Šimkovi in Korčetovi ulici, izgradnjo zadrževalnika Radvanje, izvedbo ločene fekalne in meteorne odvodnje na Koroški cesti, izvedbo ločene fekalne in meteorne odvodnje na Streliški cesti ter izvedbo ločene fekalne in meteorne odvodnje na Lackovi cesti.

Lani in letos so v MOM obnovili štiri vodovode, in sicer vodovod na Glavnem trgu in Koroški cesti, vodovod na Streliški cesti, vodovod na ulici Ob železnici ter vodovod na Lackovi cesti. Trenutno gradijo vodovodni cevovod in vodohran za zaselek Habakuk v krajevni skupnosti Razvanje, menjujejo vodovodni cevovod na delu Šentiljske ceste in cevovod Malečnik ter rekonstruirajo vodovodni cevovod na Cesti v Rošpoh. »Do konca letošnjega leta pa naj bi predvidoma investirali še v zamenjavo vodovodnega cevovoda v Lovski, Rožletovi in Korčetovi ulici, rekonstruirali in dozidali vodnjak IX, uredili zajetja in vodohran Srednje, pridobili dokumentacijo za 1. fazo Kozjaka in za projekt Pivolska ter uredili cesto v dolžini 140 metrov v naselju Jelovec in obenem zamenjali vodovod v dolžini 70 metrov,« še naštejejo v MOM.

(Visited 226 times, 1 visits today)
Close