Epidemija je očistila zrak. Nam bo uspelo ohraniti trend?

31 avgusta, 2020
Andreja Šalamun

Kako pomembna je kakovost zraka, je pokazala tudi nedavna epidemija. Raziskovalci s Harvarda so na primer ugotovili, da je stopnja smrtnosti zaradi okužbe s koronavirusom povezana s stopnjo onesnaženosti zraka z delci PM2,5. Kakšen zrak dihamo v Sloveniji?

 

Na Agenciji RS za okolje (Arso) so izmerili, da smo v Sloveniji med epidemijo koronavirusa (od 15. marca do 15. maja) dihali čistejši zrak, glavni razlog za to pa so bili občutno manjši izpusti zaradi zmanjšanja prometa. Vrednosti dušikovih oksidov (NOX) so bile, v primerjavi z istim obdobjem lani, nižje za 47 odstotkov, dušikovega dioksida (NO2) za 40 odstotkov, delcev PM10 pa 13 za odstotkov.

Raziskovalci ugotavljajo, da ima povečana izpostavljenost delcem PM2,5 za posledico višjo pojavnost akutnih okužb spodnjih dihal in pljučnice, pri čemer so še zlasti ogroženi starejši ljudje. Povišanje koncentracije delcev PM2,5 za 1µg/m³ poveča stopnjo smrtnosti zaradi bolezni COVID-19 za osem odstotkov, medtem ko večja izpostavljenost dušikovemu dioksidu (NO2) povzroča večjo pojavnost virusne astme pri otrocih. Ugotavljajo, da so bolj ogroženi tisti, ki živijo v mestih, kjer je zrak bolj onesnažen, izpušni delci iz dizelskih motorjev omogočajo pnevmokoknim patogenom, da se naselijo v krvi in pljučih ter da oksidativni stres zaradi izpušnih delcev iz dizelskih motorjev poveča dovzetnost za virusne okužbe.

 

Izpostavljenost onesnaženemu zraku vpliva na zdravje

Tudi v okoljski nevladni organizaciji Focus, društvu za sonaraven razvoj, pravijo, da je bilo v zadnjih 20 letih narejenih veliko raziskav, s katerimi se je povečalo število znanstvenih dokazov o škodljivih vplivih onesnaženosti zunanjega zraka na zdravje ljudi in stanje podnebja. Poudarjajo, da izpostavljenost onesnaženemu zraku prispeva k široki paleti akutnih in kroničnih posledic za zdravje, od manjših fizioloških vplivov do predčasnih smrti predvsem zaradi bolezni dihal, srca in ožilja. »V obdobju od leta 2012 do 2014 je bilo v Evropi več kot 90 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega onesnaževanju zraka, ki je večje od priporočil Svetovne zdravstvene organizacije,« navajajo. Po oceni Evropske agencije za okolje je onesnažen zrak v EU-28 v letu 2013 povzročil več kot 400 tisoč prezgodnjih smrti. Še zlasti so negativnim posledicam podvržene ranljive skupine – otroci, nosečnice, starejši, bolniki s kroničnimi pljučnimi boleznimi in vsi, ki so pogosto aktivni na prostem. »Čezmerno onesnažen zrak je bil in je še vedno eden izmed najbolj žgočih okoljskih in zdravstvenih problemov Slovenije. Za Slovenijo velja podatek, da onesnažen zrak v enem letu povzroči 1.700 prezgodnjih smrti, približno 45 odstotkov ljudi pa živi na območjih s čezmernim onesnaženjem zraka z delci,« navajajo v Focusu.

 

Pozimi problematični delci, poleti ozon

Preseganja mejnih vrednosti so največkrat posledica izpustov iz individualnih kurišč in prometa. »Oboje je pomembno tako na mestnih območjih kot na podeželju, lokalno pa se lahko pojavijo tudi drugi pomembni viri,« pravijo v Focus. Zlasti v zimskem času stanje pogosto še poslabšajo meteorološke razmere, ki ne omogočajo redčenja onesnaževal. »Z vidika kakovosti zraka so pozimi najbolj problematični delci, poleti pa ozon. S čezmerno onesnaženostjo z delci imajo največ težav mestna in preostala gosteje poseljena območja v kotlinah in dolinah celinskega dela Slovenije, novejše raziskave pa kažejo, da so tudi na podeželju na poseljenih in neprevetrenih območjih koncentracije delcev problematične,« pravijo v Focusu.

 

Spodbujati je treba priklope na daljinske sisteme

Rezerve vidijo v spodbujanju priklopa na daljinske sistema ogrevanja in promociji opuščanja kurjenja na les, še zlasti tam, kjer ima to le estetski in ambientalni učinek in ni namenjeno primarnemu segrevanju doma, pa tudi v krajih, kjer se zaradi geografskih značilnosti pogosteje zadržuje onesnažen zrak. »Veliko mora država storiti na področju energetske revščine. Revna gospodinjstva so namreč za zagotavljanje osnovnih energetskih potreb večkrat prisiljena uporabljati nekakovostna goriva in zastarele tehnologije, ki slabo vplivajo na kakovost zraka v njihovi okolici,« opozarjajo.

Hkrati menijo, da država ne naredi dovolj za zmanjšanje zračnih onesnaževal iz prometa, saj da je prva izbira Slovencev še vedno osebni avtomobil, čeprav se vse bolj poudarja pomen trajnostne mobilnosti.

 

Glavna onesnaževalca: individualna kurišča in promet

Tudi dr. Peter Novak, poznavalec slovenske energetike in direktor družbe Energotech, opozarja, da so med največjimi onesnaževalci zraka gospodinjska kurišča, »ki uporabljajo biomaso in v izboljšave sistema vlagajo zelo malo, ker sta cena in razpoložljivost goriva ugodni«, in promet, zlasti osebna vozila. »Slovenija je po številu osebnih vozil na prebivalca ali družino v samem svetovnem vrhu, tako si zagotavljamo prihodke v proračun,« pravi Novak. Prepričan je, da na teh dveh področjih onesnaževanja zraka nismo storili dovolj. »Ali – bolje rečeno – nočemo storiti veliko,« meni Novak. Opozarja, da obe področji predstavljata razpršeno onesnaževanje pri tleh, zato da je škodljivi učinek veliko večji, kot ga povzročajo izpusti nekaterih večjih proizvodnih obratov, na primer šestega bloka šoštanjske termoelektrarne.

 

Ključni so ukrepi vlade v kriznem obdobju

V svetu so bili izpusti toplogrednih plinov v ozračje med epidemijo zaradi novega koronavirusa občutno manjši. Podobno so se izpusti sprva zmanjšali tudi zaradi gospodarske krize leta 2008, vendar so se po koncu krize znova precej povečali. Bo tako tudi po tej krizi?

»Ključno je, katere ukrepe in projekte bo vlada spodbujala v kriznem obdobju,« menijo v Focusu. »Z interventnim zakonom je napovedala odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19. Ta zakon napoveduje usmerjanje vseh razpoložljivih sredstev (tudi sredstev podnebnega sklada) v tako imenovane razvojne projekte, ki se bodo po hitrih postopkih umeščali v prostor. Ker si ob tem vlada hkrati prizadeva, da onemogoči sodelovanje večine nevladnih organizacij v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj za projekte, ki imajo tudi velik vpliv na okolje, si lahko predstavljamo, da nima v mislih zgolj zelenih investicij. Javno so bili do tega trenutka navedeni projekti gradnje hidroelektrarn na Savi in sežigalnice odpadkov, to so komercialni projekti, ki se lahko financirajo iz dobičkov, ustvarjenih na trgu,« navajajo v Focusu.

Opozarjajo, da je podnebni sklad namenjen financiranju projektov, ki prispevajo k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, in projektov prilagajanja na podnebne spremembe. »Veliko teh projektov, na primer ukrepi učinkovite rabe energije in ukrepi trajnostne mobilnosti, ima tudi pozitivne učinke na kakovost zraka. Vse kaže na to, da se vlada namerava vrniti v stanje pred koronavirusom in ne namerava usmeriti kriznih ukrepov v investicije, ki dokazano zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in zračnih onesnaževal,« so kritični okoljevarstveniki.

(Visited 95 times, 4 visits today)