Stavbno pohištvo in strehe ključno vplivajo na bivalno ugodje

21 aprila, 2021
Nina Šprohar

Ustrezno izbrana okna, vrata, senčila in streha zagotavljajo kakovostno bivanje v objektu in nižje stroške vzdrževanja.

Da bi dosegli standard skoraj nič-energijske gradnje, mora toplotna prehodnost oken, vrat in fiksnih zasteklitev znašati največ Uw = 0,90 W/m2K. »To v praksi pomeni troslojno zasteklitev oken z energijsko učinkovitim distančnikom s ψ ≤ 0,060 W/mK. Vsi transparentni deli fasade morajo biti vgrajeni po načelu tesnjenja v treh ravneh, kot je opredeljeno v smernici RAL. Tesnjenje okna na notranji strani mora biti zrakotesno, da se prepreči difuzija zračne vlage v gradbeno konstrukcijo, tesnjenje na zunanji strani pa mora biti paroprepustno, da omogoča morebitni vlagi prehod iz gradbenih konstrukcij na prosto. Obodna površina okvirja oken ali vrat pa je namenjena pritrditvi na gradbeno konstrukcijo,« razloži energetski svetovalec Eko sklada Peter Petrovčič.

 

Pri načrtovanju gradnje je treba upoštevati vpliv podnebnih sprememb

Dr. Mitja Košir s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (FGG) opozarja, da bo zaradi podnebnih sprememb pomen primerne solarne zaščite vse večji. »Analize, ki smo jih na FGG izvajali na vzorcu skoraj pol milijona različnih kombinacij zasnov stavbnega ovoja tipične enodružinske stanovanjske hiše, je pokazal, da bo ob projiciranih trendih podnebnih sprememb ravno nadzor sončnega sevanja najbolj pridobil pomen pri energijskem odzivu stavb. Najbolj izrazit porast pregrevanja zaradi sončnega sevanja bo ravno v zmernih podnebjih, torej v takšnih podnebjih, kamor sodi večina Slovenije,« pojasnjuje. Zato je pri načrtovanju in gradnji stavb potreben temeljit premislek o površini oken, njihovi orientaciji in predvsem učinkovitem senčenju. »Zavedati se moramo, da bo stavba, ki jo zgradimo danes, v uporabi vsaj naslednjih 30 do 50 let brez večjih gradbeno prenovitvenih posegov. Ravno zato jo moramo načrtovati z uvidom prihodnjih podnebnih danosti ter s tem zagotoviti primerno adaptacijo in odpornost na podnebne spremembe,« še pravi strokovnjak.

 

Eko sklad priporoča lesena okna

Materiali, ki jih uporabljamo za izdelavo oken, so lahko les, plastika, aluminij ali pa kombinacije navedenih. Kateri je najboljši? Petrovčič pravi, da je les v primerjavi s plastiko bistveno odpornejši na sončno svetlobo, ker je dober izolator, pa v njem ne prihaja do kondenzacije zračne vlage. Eko sklad tako priporoča vgradnjo lesenih oken, tudi v kombinaciji z aluminijastimi ali plastičnimi profili na zunanji strani, ki povečujejo njihovo odpornost na vremenske vplive.

Les je v primerjavi s plastiko bistveno odpornejši na sončno svetlobo, ker je dober izolator, pa v njem ne prihaja do kondenzacije zračne vlage.

Da bi se izognili toplotnim mostovom, pa so sodobna okna opremljena s kovinskimi zunanjimi policami, ki so lahko različnih barv, preko obojestranskega trajno elastičnega lepilnega traku pa so pritrjene neposredno na naklonsko toplotno izolacijo. »Postopki izdelave lesenih oken in priprave lesa so danes zelo dodelani, prav tako je kakovostna zaščita lesa pred vremenskimi vplivi. Tako so sodobna lesena okna glede trajnosti, tesnjenja in zagotavljanja bivalnih pogojev v stavbi popolnoma primerljiva z okni iz ostalih materialov. V mnogih pogledih, predvsem po estetiki, jih tudi prekašajo,« pojasnjuje energetski svetovalec.

 

 

Plastični okvirji so cenovno ugodni in zahtevajo manj vzdrževanja, a imajo krajšo življenjsko dobo

Dr. Mitja Košir s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (FGG) se sicer strinja, da les še vedno ostaja eden najboljših materialov za izdelavo okenskega okvira, a izpostavi, da imajo v nekaterih pogledih prednosti tudi drugi materiali. »Kovinske – predvsem aluminijaste – okvirje odlikujeta izjemna odpornost na vremenske vplive in visoka konstrukcijska nosilnost, vendar pa žal slabša toplotna izolativnost. Plastični okvirji so po svojih toplotnih lastnostih primerljivi z lesenimi, so tudi cenejši, a z nekoliko krajšo življenjsko dobo. Za razliko od lesenih okvirjev zahtevajo plastični in aluminijasti okvirji veliko manj vzdrževanja,« pojasnjuje.

Standardi skoraj nič-energijske stavbe zahtevajo trislojno zasteklitev oken.

 

Zasteklitev lahko dodatno izboljšamo s plinskim polnjenjem v medstekelnem prostoru

Kot poudarja Košir, je z današnjo tehnologijo zasteklitev in okvirjev možno doseči izjemne toplotno izolativne lastnosti oken; takšne, ki so bile še 20 let nazaj nepredstavljive. Tipično dve- ali trislojne zasteklitve poleg visoko-transparentnega stekla vsebujejo še posebne, izjemno tanke nanose, s katerimi glede na zahteve in namen okna prilagajamo optične lastnosti zasteklitve.

»V Sloveniji poznamo predvsem uporabo t. i. nizko emisijskih nanosov, ki v toplotno zaščitnih zasteklitvah zmanjšajo emisivnost stekla v dolgovalovnem infrardečem spektru na vrednosti, manjše od 10 odstotkov, s tem pa tudi močno znižajo sevalne toplotne izgube skozi steklo,« razloži strokovnjak. Kot še doda, lahko toplotne lastnosti zasteklitev dodatno izboljšamo še s plinskim polnjenjem v medstekelnem prostoru, a ker mora biti takšna zasteklitev tudi neprodušno zaprta, da vmesni plin ne uide, so vse sodobne večslojne zasteklitve po obodu povezane z distančnikom in neprodušno zatesnjene. V tem območju je toplotna prehodnost zasteklitve povečana in se lahko izrazi v pojavu rosenja ob robu zasteklitve. »A kljub temu lahko težavo rešimo z uporabo distančnikov iz posebnih plastičnih mas,« pojasni Košir. Kot dodaja, poznamo poleg toplotno zaščitnih zasteklitev tudi spektralno selektivne zasteklitve, ki se uporabljajo predvsem pri solarno zaščitnih steklih za zmanjšanje pregrevanja stavb zaradi prejetega sončnega sevanja.

 

Optične lastnosti okna oz. zasteklitve bistveno vplivajo na osvetljenost z dnevno svetlobo

»Mnogokrat spregledan vidik pri izbiri tipa okna oziroma zasteklitve je tudi dnevna svetloba,« opozarja Košir. »Ne smemo se osredotočati le na toplotne lastnosti okna (toplotno prehodnost oziroma U-vrednost), ampak tudi na optične lastnosti, saj te bistveno vplivajo na osvetljenost z dnevno svetlobo,« poudari. Odkritje novih fotoreceptorjev v človeškem očesu, ki so povezani z našo notranjo biološko uro (cirkadianim sistemom), je namreč izjemno vplivalo na dojemanje primernega svetlobnega okolja v stavbah. »Izbira primernega okna oziroma zasteklitve pa tako predstavlja vse prej kot enostavno odločitev,« pravi Košir, »saj je treba pretehtati vpliv tako na toplotno ugodje stanovalcev in energijsko bilanco stavbe kot tudi na dnevno osvetljenost in rabo elektrike za umetno razsvetljavo.«

 

Senčila so prva obrambna linija stavbe pred pregrevanjem

Pomembno vlogo pri zaščiti pred pregrevanjem imajo tudi zunanja senčila, kot so recimo žaluzije, ali pa fiksni nadstreški. Košir poudarja, da lahko zunanja senčila smatramo kot prvo obrambno linijo stavbe pred pregrevanjem, saj sončno sevanje ustavijo, še preden sploh pade na zasteklitev. Zato je po njegovem mnenju treba razumeti okna in senčila kot neločljivo povezana elementa stavbnega ovoja.

Tudi Peter Petrovčič se strinja, da imajo pri skoraj nič energijski gradnji senčila pomembno vlogo. »V zimskih mesecih skozi okna, obrnjena proti jugu, pridobimo veliko toplote, ki jo ob majhnih toplotnih izgubah skozi stene in prezračevanju uporabljamo za ogrevanje prostorov. Če so pozimi sončni energijski pritoki dobrodošli, pa v poletnih mesecih in tudi v prehodnih obdobjih hitro postanejo težava, saj povzročajo pregrevanje stavbe,« pojasnjuje. Da se temu izognemo, je poleg pasivnega hlajenja v nočnem času edina rešitev vgradnja ustreznih senčil na okna, fiksne zasteklitve in balkonska vrata. Če smo še v fazi načrtovanja novogradnje, pa lahko predvsem na južnih fasadah načrtujemo različne konzolne ali samostoječe nadstreške, ki omogočajo učinkovito senčenje poleti, v zimskih mesecih, ko je sonce nizko nad obzorjem, pa dovolj sončnih pritokov. Podobno funkcijo imajo tudi listnata drevesa, katerim pozimi odpade listje.

 

Pogon senčil naj bo elektromotoren

Energetski svetovalec pravi, da morajo biti senčila vgrajena na zunanji strani oken, saj na notranji strani ne dajejo želenega učinka, rolete pa nasprotno učinkovito senčijo in zastirajo notranjost pred pogledi od zunaj. Poznamo več vrst rolet. Sodobne rolete dobro tesnijo, njihov profil je zapolnjen s poliuretansko peno in predstavljajo dodatno toplotno izolacijo v nočnem času. »Žaluzije (krpanke) so enostavnejše, njihova prednost v poletnih mesecih je v tem, da lahko uravnavamo nagib lamel, s tem pa ob hkratnem senčenju omogočimo pogled na prosto,« pojasnjuje Petrovčič. Obstajajo tudi različna senčila iz tkanin, ki se navijejo v rolo.

Sogovornik svetuje, naj bo pogon senčil vsekakor elektromotoren, da ne luknjamo okenskih okvirjev za potrebe njihovega ročnega pogona, poleg tega lahko na tak način preko mobilnih aplikacij dvigamo in spuščamo senčila na daljavo, možno pa je tudi programirano časovno ali svetlobno upravljanje.

 

Streho lahko izkoriščamo tudi za proizvodnjo elektrike in toplote

Pri izbiri strešnega sistema igra pomembno vlogo tudi potreba po izkoriščanju površine strehe za proizvodnjo elektrike in toplote. Ker morajo biti naprave za te namene pritrjene na kritino, je treba izbrati sisteme, ki imajo že serijsko predvidene sisteme pritrjevanja tovrstnih naprav in nameščanja povezovalnih inštalacij. Investitorji se lahko za informacije obrnejo tudi na svetovalno mrežo Ensvet, ki jo ima Eko sklad organizirano v 59 energetsko svetovalnih pisarnah po celi Sloveniji. Podatke o mreži Ensvet lahko zainteresirani najdete na povezavi: https://ekosklad.si/prebivalstvo/ensvet , kjer se lahko tudi prijavite na svetovanje v vam najbližji pisarni. V pogovoru s svetovalci boste lahko rešili vsa vprašanja glede ukrepov na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah. Svetovanje v okviru mreže Ensvet je brezplačno.

 

 

Zagotoviti je treba mehansko odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, zaščito pred hrupom …

Pri energetski učinkovitosti stavbe strešni sistem nima pomembnega vpliva, dokler opravlja svojo osnovno funkcijo – ščiti vgrajeno toplotno izolacijo v njem ali pod njim pred vodo. »V strešni konstrukciji ali stropu proti neogrevanemu podstrešju pa mora biti nameščena toplotna izolacija, ki zagotavlja ustrezno toplotno izolativnost,« pojasnjuje Petrovčič.

Zagotoviti je treba mehansko odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, zaščito pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote ter trajnostno rabo naravnih virov. »Za skoraj nič-energijske stavbe za toplotno izolacijo streh, podobno kot za fasade, velja, da morajo imeti gradbeni elementi in sklopi toplotnega ovoja, ki mejijo na okoliški zrak, toplotno prehodnost največ U = 0,15 W/m2K. V praksi to pomeni vsaj 35 cm toplotne izolacije iz mineralne volne,« še dodaja sogovornik.

Pri energetski učinkovitosti stavbe strešni sistem nima pomembnega vpliva, dokler opravlja svojo osnovno funkcijo – ščiti vgrajeno toplotno izolacijo v njem ali pod njim pred vodo.

 

Izbira strešne izolacije naj bo pretehtana

V podjetju Fragmat, kjer se ukvarjajo z izdelavo izolacije, pravijo, da je v sistemih ravnih streh kot toplotna izolacija zelo primeren ekspandirani polistiren (EPS), ki omogoča tudi oblikovanje nagibov za odvajanje meteorne vode – v primerjavi z naklonskim betonom tako namesto dodatne nepotrebne obtežitve strehe pridobimo debelino toplotne izolacije. »Tudi bitumenski trakovi kljub poplavi novih sintetičnih materialov znova pridobivajo veljavo – hidroizolacija ravne strehe navadno obsega dva ali tri sloje,« dodajajo.

Prvi sloj je samolepilni trak, ki je hladno lepljen na toplotno izolacijo iz EPS, naslednji sloji pa se polno varijo. Pri zelenih strehah pa je zadnji sloj trak s funkcijo protikoreninske zaščite. »Bitumenska hidroizolacija izhaja iz starega Babilona, saj so jo že takrat uporabljali za zaščito pred vodo in vlago. Sodobne hidroizolacije vsebujejo dodatke, ki fizikalne lastnosti bitumna še izboljšajo, predvsem pa povečajo odpornost na ekstremno visoke ali nizke temperature, s čimer upočasnijo posledice staranja,« pojasnjujejo.

Optične lastnosti okna bistveno vplivajo na osvetljenost z dnevno svetlobo.

Dodajajo, da sta pri načrtovanju in izvedbi toplotne izolacije strehe poleg toplotne izolativnosti pomembni tudi varnost pred požarom in zaščita pred hrupom. »Požarno odpornost strehe zagotovimo z izbiro ustreznega negorljivega toplotno izolacijskega materiala. Ker je ostrešje stavb običajno leseno, se v primerih ureditve podstrešnega stanovanja za toplotno izolacijo ostrešja uporablja praktično izključno mineralna volna, to je steklena ali kamena volna. Uporabo stiropora, lesnih vlaknenk, celuloze ali poliuretanske pene se prav zaradi njihove gorljivosti, kljub ostalim odličnim lastnostim teh materialov, odsvetuje. Zvočno izolativnost strehe prav tako zagotovimo z uporabo ustreznih toplotno izolacijskih materialov, kjer načeloma velja, da zvok zaduši gostejši in težji material. Iz tega razloga je tudi pri zvočni zaščiti primernejša mineralna volna,« menijo.

 

Temne kritine pripomorejo k pojavu urbanih toplotnih otokov

Mitja Košir s FGG opozarja na pomen barve kritine na absorpcijo sončnega sevanja. Temnejše kritine namreč absorbirajo večjo količino sončnega sevanja, kar pomeni, da se površina strehe bolj segreje. Tako je notranjost stavbe bolj dovzetna za pregrevanje, poleg tega pa ima takšna kritina v poletnem času negativen vpliv tudi na celotno urbano okolico, saj pripomore k pojavu t. i. urbanih toplotnih otokov. »Do tega pojava pride zaradi kombinacije več faktorjev. Eden od bistvenih je povečana absorpcija stavbnih in tlakovanih površin za sončno sevanje – te površine se posledično močno segrejejo in s časovnim zamikom segrevajo okoliški zrak. V mestnih središčih je temperatura zraka lahko tudi za nekaj stopinj Celzija višja kot recimo v primestnem ruralnem območju, kar poveča potrebo po hlajenju stavb, prispeva pa tudi k večji onesnaženosti zraka,« pojasnjuje.

K zmanjšanju temperature zraka v urbanem okolju sicer pomembno pripomorejo ozelenele strehe. Med okoljskimi prednostmi zelenih streh velja omeniti še zadrževanje meteornih voda ob nalivih, čiščenje deževnice, čiščenje zraka in zmanjšanje izpusta ogljikovega dioksida. Zelene strehe zagotavljajo življenjski prostor za različne vrste organizmov in pripomorejo k obnovitvi ekoloških ciklov, poleg tega pa z njimi nadomeščamo zelene površine, ki smo jih izgubili zaradi urbanizacije.

 

 

(Visited 65 times, 2 visits today)