Okrepilo se bo delovanje v regionalnih okvirih

2 junija, 2020
Andreja Šalamun

»Celotna gozdno-lesna veriga se bo v prihodnosti morala zaradi zmanjševanja tveganja še bolj usmeriti v zmogljivosti slovenskih gozdov,« napovedujejo v družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG).

 

Imamo približno 1, 2 milijona ha gozdov, kar prestavlja 58,2 % državne površine. Vsekakor pa so ti podatki posledično spodbudni tudi za gozdarstvo. V zasebni lasti je 79 % gozdov, medtem ko je v lasti drugih organov, kot so občine in država, preostalih, 21 % gozdov. Gozdnega bogastva pa ne izkoriščamo najbolje, saj v tujino prodajamo predvsem hlodovino. Gozdarji upajo, da bo pandemija koronavirusa in posledično regionalna usmerjenost celotni gozdno-lesni verigi prinesla nove poslovne priložnosti.

Slovenija se ponaša s približno 1,2 milijonoma hektarjev gozdov, kar predstavlja dobrih 58 odstotkov površine celotne države, naše gozdarstvo pa temelji predvsem na sečnji in prodaji lesa, zlasti hlodovine. To večinoma izvažamo v Italijo in Avstrijo, od koder predelano uvažamo nazaj v Slovenijo. Zaradi posledic, ki jih je prinesla pandemija novega koronavirusa, so nekatera podjetja iz zahodnoevropskih držav že napovedala, da bodo iskala dobavitelje v jugovzhodni Evropi in se usmerjala v regionalno dobavo. Kakšne priložnosti to prinaša slovenskemu gozdarstvu?

»Regionalna usmerjenost oziroma dobave lokalnim predelovalcem ni strategija, ki bi bila za SiDG nova,« pravijo v družbi Slovenski državni gozdovi, kjer že od ustanovitve sledijo konceptu dobave lesa najbližjim kupcem, ki so hkrati tudi predelovalci. »S tem dejansko zmanjšujemo tudi tveganje pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov (GLS), kar se je nedvomno izkazalo prav v primeru takšnih ujm, ko se začnejo svetovni trgi rušiti in ko ne nazadnje vsaka država sproža ukrepe za varovanje lastnega gospodarstva,« pojasnijo. S tem namenom so že v letu 2017 zastavili prodajo večine GLS po dolgoročnih pogodbah, kjer lahko sodelujejo le predelovalci lesa, in vpeljali princip, da imajo določeno prednost kupci, ki so bližje območjem državnih gozdov. Neposredno v tujino so v zadnjih letih prodali manj kot pet odstotkov celotne količine GLS.

 

Dober zgled za ostalo gozdno lesno verigo

V SiDG menijo, da bo takšen primer dober zgled tudi za prihodnje načrte pri razvoju celotne gozdno-lesne verige, ki se bo morala prav zaradi zmanjševanja tveganja še bolj usmeriti v zmogljivosti slovenskih gozdov. »Verjetno je tukaj priložnost, da podobnemu principu sledijo tudi združenja lastnikov gozdov, čeprav lahko v danem trenutku na širšem evropskem trgu dosežemo višjo ceno GLS,« razmišljajo v SiDG.

Tudi prihodnja usmeritev SiDG pri prodaji GLS je zagotavljanje lesa regionalnim predelovalcem. »Želimo se v največji meri prilagoditi njihovim zahtevam po količini in strukturi, seveda pa ne moremo izven okvirja, ki ga določata obseg in struktura gozdov v lasti Republike Slovenije. S tem namenom sodelujemo z vsemi združenji lesnih predelovalcev in skupaj določamo posamezna izhodišča pri nadaljnjem izvajanju prodaje GLS, ki pa mora temeljiti predvsem na načelu transparentnosti in enakih pogojev za vse zainteresirane,« navajajo.

Upajo, da glede na trenutno situacijo v svetu podobno razmišlja tudi slovenska predelovalna industrija in da ne bo v večji meri izkoriščala trenutnih katastrofalnih razmer v nekaterih evropskih državah, kjer so zaradi ogromnega obsega poškodovanih gozdov cene GLS padle že pod vsako razumno mejo ekonomičnosti gozdne proizvodnje. Verjamejo, da bo tudi pri lesni industriji prevladala odločitev o možnosti dolgoročnega poslovanja z družbo SiDG in slovenskimi lastniki gozdov.

Pričakujejo veliko nepredvidljivosti

V SiDG se pripravljajo na prihodnje razmere, v katerih bodo zaradi nepredvidljivosti potrebovali bistveno večjo mero prilagodljivosti pri svojem delovanju. Pri tem si bodo pomagali s kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi.

Na področju gozdarstva želijo ohranjati obseg proizvodnje na najvišji možni stopnji in s tem zagotoviti delo izvajalcem v gozdu ob hkratnem upoštevanju realnih omejitev, ki jih imajo pri prodaji lesa. Poleg tega se želijo v kar največji meri prilagoditi spremenjenim razmeram pri predelovalcih GLS, zato so vladi predlagali nekaj ključnih sprememb Pravil družbe Slovenski državni gozdovi o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov.

Tako se odpravlja količinska omejitev pri sklepanju pogodb v okviru direktne prodaje, ki bi v času splošnih izrednih razmer in tudi hitro spremenljivih razmer na trgu GLS omogočala predelovalcem zadostno količino in strukturo lesa, hkrati pa zmanjševala tveganje za SiDG z možnostjo hitrega prilagajanja trenutnim tržnim razmeram.

V nekaterih evropskih državah so zaradi ogromnega obsega poškodovanih gozdov cene gozdnih lesnih sortimentov padle že pod vsako razumno mejo ekonomičnosti gozdne proizvodnje

Prilagajali se bodo kupcem

Z začasnim ukrepom se predlaga tudi možnost povečanja prodaje GLS na podlagi veljavne dolgoročne pogodbe do največ 80 odstotkov predelovalnih zmogljivosti kupca v letu 2020. »S tem ukrepom se bo družba SiDG bistveno bolje prilagajala morebitnim potrebam posameznega kupca, če mu bodo razmere na trgu omogočile nadaljevanje ali povečanje obsega predelave, hkrati pa se bo presežek GLS usmerjal neposredno k predelovalcem lesa,« pojasnijo.

Določa se tudi možnost dodatnega popravka cen za dolgoročne pogodbe v primeru izrednih razmer na trgu. »Trenutni sistem določitve cen za dolgoročne pogodbe tega ne omogoča, saj temelji na preteklih gibanjih cen GLS avstrijskega statističnega urada in se ne more prilagajati trenutnim razmeram. V izrednih razmerah, ko posamezne države sprejemajo različne ukrepe za pomoč svojemu gospodarstvu, je oblikovanje cen na podlagi trendov v sosednjih državah nesmiselno ali celo škodljivo,« pojasnijo v SiDG.

Verjamejo, da bodo s temi prilagoditvami lahko bistveno bolj učinkovito sledili potrebam lesne predelave, ki se bo zagotovo iz meseca v mesec spreminjala. Želijo namreč zadostiti vsem potrebam tistih predelovalcev, ki bi se jim v danem trenutku pojavila možnost za ponovni zagon lastne proizvodnje.

Vlaganje v gozdove

Kljub omejitvam, ki jih je prinesla epidemija virusne okužbe SARS-CoV-2 v Republiki Sloveniji, delo na SiDG ni zastalo. »Zlasti na področju vlaganj v gozdove (sadnja, nega gozdov) smo v tem spomladanskem času opravili velik obseg predvidenih del. Samo v času spomladanske sadnje bomo v državnih gozdovih, ki obsegajo petino slovenskih gozdov, posadili več kot 600.000 sadik, kar je polovica vseh sadik, ki se bodo v tem času posadile v vseh slovenskih gozdovih. Zavedamo se, da le tovrstna vlaganja dolgoročno zagotavljajo stabilne gozdove, ki bodo lahko trajno zagotavljali tudi les in omogočili ohranitev in razvoj slovenskih gozdno-lesnih verig,« pravijo v SiDG in dodajo, da nameravajo tudi v prihodnje povečevati obseg vlaganj v gozdove, ki je nujen po letih intenzivnih sečenj zaradi posledic naravnih ujm.

Iščejo optimalne rešitve za izvedbo razpisov

Hkrati pa v SiDG razmišljajo tudi na dolgi rok. Koncept prodaje GLS s sklepanjem dolgoročnih pogodb s predelovalci lesa ostaja glavni način prodaje lesa iz državnih gozdov. Poudarjajo, da v sodelovanju z vsemi združenji predelovalcev še naprej iščejo optimalne načine za izvedbo tovrstnih razpisov in sklepanje dolgoročnih partnerskih odnosov.

Največ so kupili hlodov za žago

Po podatkih Statističnega urada je vrednost odkupa okroglega lesa v letu 2019 znašala 54,3 milijona evrov, kar je devet odstotkov manj od vrednosti lesa, odkupljenega v letu 2018. Vrednost odkupljenih hlodov za žago in furnir ter vrednost lesa za celulozo sta bili nižji kot pred enim letom (za okoli 11 oz. osem odstotkov), vrednost odkupljenega lesa za kurjavo in vrednost drugega industrijskega lesa pa višji (za okoli 13 oz. tri odstotke).

Največji del vrednosti celotnega odkupa okroglega lesa je bil ustvarjen z odkupom hlodov za žago in furnir, in sicer 74,8 odstotka celotne vrednosti; delež lesa za celulozo je znašal 15,2 odstotka, delež lesa za kurjavo 7,7 odstotka in delež drugega okroglega industrijskega lesa 2,2 odstotka vrednosti celotnega odkupa.

V letošnjem januarju je kazalo dokaj dobro, saj je bil v tem mesecu odkupljen okrogli les iz zasebnih gozdov vreden 6,8 milijona evrov, kar je skoraj še enkrat več od vrednosti odkupa v prejšnjem mesecu in približno 22 odstotkov več od vrednosti odkupa v januarju 2019. Vrednost odkupljenih hlodov za žago in furnir je bila za skoraj 118 odstotkov višja kot v prejšnjem mesecu, lesa za kurjavo za okoli 73 odstotkov, lesa za celulozo za 41 odstotkov in drugega okroglega industrijskega lesa za skoraj 115 odstotkov.

(Visited 28 times, 1 visits today)