Lesa imamo na pretek, a ga v gradbeništvu ne izkoriščamo dovolj

2 junija, 2020
Vesna Bizjak

Čeprav se les uporablja tudi pri klasični gradnji, pa v Sloveniji na področju celovite lesene gradnje precej šepamo za razvitimi evropskimi državami.

 

Slovenija kot ena bolj gozdnatih držav bi lahko les kot trajnosten gradbeni material izkoriščala precej bolj, kot ga. S pomočjo sodobnih tehnologij in tehnoloških postopkov namreč les postaja vse bolj konkurenčen klasičnim gradbenim materialom. Za bolj dejavno uporabo lesa v gradbeništvu bi morali celovito prenoviti celotno lesnopredelovalno verigo. Na področju javnih zgradb bi lahko večji pospešek gradnji lesenih stavb dal Evropski zeleni dogovor.

Les se pri nas že tradicionalno uporablja tudi pri klasični gradnji – za opaže, gradbene odre … Uporablja pa se tudi v okviru lesene gradnje. »Če primerjamo nekatere mehanske lastnosti lesa z mehanskimi lastnostmi drugih materialov, lahko na primer ugotovimo, da ima les nižjo trdnost in elastični modul od jekla, ima pa seveda tudi nižjo gostoto, kar zmanjšuje lastno težo. A primerjava le mehanskih lastnosti ne ponuja prave slike. Kot rečeno, lahko z materiali različnih mehanskih lastnosti zagotovimo enako varnost pred porušitvijo oziroma enako nosilnost. Lesena konstrukcija je prijetnejša za bivanje, a tudi tu moramo biti previdni z izjavami, saj lahko tudi leseni konstrukciji poslabšamo bivalne lastnosti, če v ovoj stavbe dodamo neprimerne materiale,« dr. Goran Turk s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani podaja primerjavo lesa in drugih gradbenih materialov.

Požarna varnost lesene konstrukcije

Zanimivo je tudi, da pomislek o požarni varnosti lesenih konstrukcij dejansko ni osnovan na dejstvih. Lesene konstrukcije ob pravilni uporabi materialov zagotavljajo ustrezno požarno varnost. Na visoki temperaturi les namreč na površini zogleni, ta sloj pa zagotavlja toplotno zaščito za les v notranjosti, kar prepreči nadaljnje gorenje in s tem uničenje konstrukcije.

Les je trajnosten, ne pa pretirano trajen material

Dejstvo, da je les naraven material, mu zagotavlja tako prednosti kot slabosti. Kot pravi Turk, je izbira lesa kot gradbenega materiala trajnostna, saj lahko les relativno preprosto pridelamo. Proizvodnja, obdelava in vgradnja lesa potrebuje neprimerno manj energije kot proizvodnja katerega koli drugega materiala. »Pomembno je tudi zavedanje, da je vgrajen les skladišče ogljikovega dioksida, katerega koncentracija v atmosferi je ena ključnih podnebnih težav,« še poudari.

»S poznavanjem tehničnih lastnosti lesa tudi arhitekturne zasnove razvijamo v smeri, da maksimalno izkoriščamo danosti in tehnične karakteristike lesa. Arhitektura je prilagojena temu (razponi), da se les optimalno izrabi. Z znanjem in premišljeno uporabo tako maksimalno izkoristimo vse prednosti lesa,« dodaja Boštjan Kralj iz podjetja Lumar IG, ki je specializirano za razvoj in gradnjo lesenih hiš, kjer je les osnovni gradnik za izdelavo posameznih elementov hiše; zunanjih in notranjih sten, medetažne konstrukcije in strešne konstrukcije. Če govorimo o gradnji energetsko učinkovitih, potresno varnih in z vidika obremenitev okolja prijaznih objektov, ima po njegovih besedah lesena gradnja bistvene prednosti: »Les kot material že sam po sebi zagotavlja ugodne bivalne pogoje, njegov odtis CO2 je vsaj nevtralen, po koncu pa ga je mogoče reciklirati in porabiti. Materiali, kot so beton, opeka, jeklo, steklo itd. so že v fazi proizvodnje energetsko potratni, slabši so z vidika izolativnosti in veliko bolj problematični za ponovno uporabo.«

Kot najpomembnejšo pomanjkljivost lesa Turk izpostavlja njegovo trajnost. Pod vplivom spreminjajoče se vlage namreč izgublja mehanske lastnosti oz. trohni. »Vpliv različnih živih organizmov je lahko za les usoden. Zato moramo predvsem neodporne vrste lesa zaščiti, če bo ta izpostavljen zunanjim dejavnikom. Les lahko zaščitimo z različnimi premazi, lahko pa tudi s toplotno obdelavo,« Turk dodaja rešitev za ta izziv. Pomanjkljivost lesa je tudi, da se s časom in pod vplivom spreminjajočih se razmer v okolici do določene mere deformira: značilno je, da se elementi zvijejo, razpokajo. A tudi to slabost lahko v veliki meri odpravimo, kot pove sogovornik s fakultete: »Z lepljenjem lesenih elementov; najpogosteje uporabljamo lesene lamelirane nosilce, v zadnjem času pa vse pogosteje tudi križno lepljene lesene plošče oziroma stene.«

 

Zakaj se investitorji (ne) odločajo za gradnjo z lesom?

Na investitorja po besedah dr. Turka najpogosteje vpliva dvoje: cena in prepričevanje izvajalcev. »Ti bodo seveda promovirali tisti material, ki ga najbolje poznajo in uporabljajo. V marsikateri, predvsem severnoevropski, državi je gradnja z lesom tudi cenovno ugodna. Pravzaprav ne vidim razloga, zakaj tudi v Sloveniji ni tako.« Smiselnost gradnje z lesom vidi tudi za samograditelje. »Žal se odnos do gradnje z lesom le počasi spreminja. Tradicionalna uporaba trajnejših materialov, kot sta beton in opeka, še vedno močno prevladuje,« dodaja.

Ključno za Slovenijo je po njegovem mnenju, da je do zdaj vse premalo vložila v lesnopredelovalno industrijo: »Zaradi tega lahko še vedno opazujemo, kako se iz Slovenije odvažajo hlodi, ki jih v Avstriji ali kakšni drugi državi predelajo in z bistveno povečano dodano vrednostjo prodajo nazaj v Slovenijo kot lesne elemente, tramove, plohe, lepljene nosilce, križno lepljene plošče in drugo. Tu Slovenija izgublja svoj potencial, ki ga kot ena izmed bolj gozdnatih evropskih držav vsekakor ima.« Kot še poudarja, moramo kar najhitreje zgraditi nekaj večjih obratov za predelavo lesa, v katerih bomo lahko vsaj svoj les ustrezno predelali in ga po bistveno višji ceni dali na trg – doma in v tujini.

Gradnja večjih lesenih objektov na evropskih trgih doživlja velik razmah.

Ne le kot konstrukcijski material

Les se ne uporablja le kot konstrukcijski material, ampak tudi kot toplotna izolacija. »V primeru, da se stranka odloči za izolacijo iz naravnih materialov, svoje hiše izoliramo z lesnimi vlakni in celulozno izolacijo. Les in lesne polizdelke uporabljamo tudi kot fasadne elemente, za pergole, nadstreške, podnice, v hišah se pa pojavljajo tudi z lesenimi okni, parketom, stopnicami …,« pojasnjuje sogovornik iz Lumarja.

V Sloveniji imamo, kot poudarja, vse pogoje, da bi bili lahko les, leseni polizdelki ali izdelki naša konkurenčna prednost in bi bila kot že nekoč lesnopredelovalna industrija eden izmed paradnih konjev našega gospodarstva. »Pa je zaradi nedosledne politike države in neupoštevanja že sprejete strategije lesnopredelovalna industrija praktično zlomljena. Paradoksalno je, da ob količini gozdov in lesa, ki ga Slovenija premore, danes ne moremo priti do dovolj kakovostnih slovenskih lesnih proizvodov, ki bi jih lahko uporabili za naše hiše. Zato je treba lesnopredelovalno industrijo v celoti reorganizirati. Država je sicer sprejela strategijo, s katero so opredelili pomen lesa za Slovenijo, kaj več pa ni bilo narejenega. Že od poseka do izdelave in prodaje končnega izdelka moramo vedeti, kaj se z lesom dogaja, saj bomo samo tako lahko pripravljali in izvajali učinkovite programe ravnanja z njim. Tukaj bi se zagotovo lahko zgledovali po naših severnih sosedih, ki so natančno definirali celotno lesnopredelovalno verigo in danes izdelujejo polizdelke in končne proizvode iz lesa z visoko dodano vrednostjo,« zaključi Kralj.

Da je na področju primarne proizvodnje in lesene gradnje še veliko (neizkoriščenih) priložnosti, priznavajo tudi na Direktoratu za lesarstvo, ki deluje v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo: »Slovenija ima kot tretja najbolj gozdnata država v Evropi veliko zalogo lesa, ki pa ga veliko ostaja v gozdu, ali se izvaža brez dodane vrednosti. Leta 2018 je bil posek 6,1 milijona m3, v Sloveniji smo predelali 1,7 milijona m3 hlodovine, izvozili pa 3,6 milijona m3 lesa. Od proizvedene hlodovine se torej večina še zmeraj izvozi, doma se tako predela premajhna količina hlodovine in posledično tudi proizvede manj izdelkov z višjo dodano vrednostjo.«

Direktorat za lesarstvo si zato, kot pravijo, prizadeva za povečanje uporabe lesa tudi v gradnji in za doseganje višje dodane vrednosti. Priložnost za to vidi tudi v Evropskem zelenem dogovoru, ki predvideva vzpostavitev trajnostnega evropskega gospodarstva, ki do leta 2050 ne bo ustvarjalo neto emisij toplogrednih plinov. Ker je lesena gradnja pomemben del prehoda na nizkoogljično, podnebno nevtralno gospodarstvo, imamo zaradi velike razpoložljivosti lesne surovine dober potencial za doseganje ciljev Evropskega zelenega dogovora. Lesnopredelovalna panoga torej lahko v luči prehoda v nizkoogljično družbo in krožno gospodarstvo, glede na ugodne okoljske lastnosti lesa in lesenih izdelkov, predstavlja pomembno konkurenčno prednost za slovensko gospodarstvo.

Uredba o zelenem javnem naročanju pospešuje leseno gradnjo javnih stavb.

Promocija lesarstva in finančne spodbude s strani države

V Direktoratu pravijo, da si prizadevajo za rast in razvoj lesne industrije in lesene gradnje ter povečanje konkurenčnosti lesarske panoge in predelavo lesa v izdelke s čim višjo dodano vrednostjo. V ta namen izvajajo različne promocijske aktivnosti. Razvoj lesne industrije pa, kot povedo, spodbujajo tudi z razpisi za nepovratna kohezijska (evropska) in povratna sredstva v sodelovanju s Slovenskim podjetniškim skladom in s SID banko, samograditeljem pa je na voljo ponudba EKO sklada. Za spodbujanje trajnostne gradnje z lesom bodo v prihodnje namenjena tudi sredstva Sklada za podnebne spremembe. »Aktivno sodelujemo tudi pri pripravi, spremembah in izvajanju predpisov, strategij in drugih dokumentov, ki bi lahko ugodno vplivali na področje lesarstva,« še dodajo.

Rast in razvoj slovenske lesne industrije ter povečanje rabe lesa, tudi v gradnji, je po besedah Direktorata za Slovenijo strateškega pomena pri prehodu v nizkoogljično družbo ter pri vzpostavitvi krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja. »Za hitrejši razvoj panoge je pomembno tudi povezovanje vseh deležnikov in okrepitev lesne verige v integrirano celoto. Vsi členi vrednostne verige morajo delati optimalno in biti povezani med sabo. Predvsem je pomembno povezovanje lesarskih podjetij z institucijami znanja in s kreativnimi industrijami ter skupna promocija lesne industrije in lesene gradnje, saj bomo lahko le skupaj izpolnili potencial, ki ga imamo na področju lesa,« zaključujejo temo o potencialu oz. prihodnosti lesne industrije pri nas.

Gradnja večjih lesenih objektov počasi prihaja tudi v Slovenijo

Gradnja večjih lesenih objektov doživlja velik razmah na evropskih trgih in ta trend se, kot pravi Boštjan Kralj, počasi prenaša tudi v Slovenijo. »Tukaj gre predvsem za prenos znanja in tehnologij podjetij, ki izkušnje iz gradnje enostanovanjskih objektov prenašajo tudi na večstanovanjske objekte in druge večje lesene objekte,« pove sogovornik iz Lumarja, kjer so do zdaj sodelovali pri gradnji kar nekaj večjih lesenih objektov, kot so vrtci, hotel, stanovanjskih bloki, paviljon, zdravstveni dom … Eden njihovih zadnjih projektov je gradnja Zdravstvenega doma v Luciji, ki se bo končala letos. Gre za 2.600 kvadratnih metrov velik objekt, grajen v standardu skoraj nič-energijske gradnje, za katerega bo Občina Piran prejela tudi nepovratne finančne spodbude Eko sklada.

Za leseno gradnjo javnih stavb je po besedah Direktorata najbolj relevantna Uredba o zelenem javnem naročanju, ki določa, da mora znašati delež lesa v stavbah, ki jih uredba zajema, najmanj 30 % prostornine vgrajenih materialov. »Uredba, sprejeta leta 2011, je že imela pozitivne učinke na povečanje vgradnje lesa in število proizvajalcev lesenih objektov: od 2011 do 2018 se je povečalo število podjetij s 40 na 90, letna prodaja iz 96 mio EUR na 167 mio EUR in prodaja na domačem trgu za 153 %. Uredbo želimo še nadgraditi, saj strokovne analize, mnenja in primeri dobrih praks tudi v Sloveniji kažejo, da je to mogoče. Pri gradnji stavb lahko dosežemo 30 % ali celo večji delež vgrajenega lesa, četudi je celotna nosilna konstrukcija in fasada iz drugih materialov. Zato se zavzemamo za širitev obsega stavb, za katere je določen delež vgrajenega lesa obvezen, še na stavbe splošnega družbenega pomena,« še povedo.

(Visited 42 times, 1 visits today)