Za opraševalce je pomembno, katero cvetje zasajamo!

26 avgusta, 2021

V zadnjem obdobju vse pogosteje slišimo opozorila znanstvenikov, kako ogroženi so opraševalci, zaradi podnebnih sprememb in predvsem tudi zaradi našega načina življenja in delovanja. Setev eksotičnih rožic – tujerodnih rastlin ni dobra rešitev za opraševalce. 

Z ogroženostjo opraševalcev je posredno ogrožena tudi pridelava hrane. Spomladi so nas čebelarji opozarjali, naj počakamo s košnjo cvetočih travnikov in na ta način zagotovimo nekaj hrane predvsem medonosnim čebelam. Na drugi strani pa po Sloveniji že lahko vidimo načrtno posejane vrtove s cvetlicami tudi iz drugih kontinentov, ali pa intenzivne travnike in zelenice pred hišami povsem brez cvetlic.

Tujerodne vrste so lahko dober vir hrane, vendar …

Ker nas je zanimalo, kakšen vpliv imajo načrtno posejane tujerodne rastline na divje opraševalce, smo za odgovor poprosili dr. Danila Bevka iz Nacionalnega inštituta za biologijo. »Nekatere tujerodne rastline so lahko dober vir medičine in/ali cvetnega prahu, zato so pri čebelarjih razmeroma priljubljene,« pove dr. Bevk in doda, da se na njih poleg medonosne čebele lahko hranijo tudi nekateri divji opraševalci (čmrlji, čebele samotarke in druge žuželke).

A zavedati se moramo, da je vpliv teh rastlin na okolje zelo negativen, še posebej, če gre za invazivne rastline. »S prekomernim razraščanjem uničujejo domorodne rastline, ki so prav tako pomembne za opraševalce, hkrati pa s tem zelo rušijo tudi druga ravnovesja v naravi. Škoda je tako na dolg rok veliko večja od morebitnih koristi,« še opozori sogovornik z oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani.

Opraševalci potrebujejo hrano, prostor za gnezdenje in zdravo okolje

Mnogi ljubitelji narave si že prizadevajo za oživitev slovenskih travnikov, da bi spet raznoliko zacveteli in privabili opraševalce. Zanimalo nas je, kako konkretno lahko pomagamo opraševalcem? »Hrano jim lahko zagotovimo z medovitimi rastlinami, še bolj pa s cvetočimi travniki, saj so pozno košeni travniki najpomembnejši življenjski prostor opraševalcev in poleg hrane jim nudijo še prostor za gnezdenje,« predlaga sogovornik in doda, da je zelo pomembno tudi varovanje mejic in drugih elementov, ki povečujejo pestrost okolja. Zdravo okolje pa zagotovimo s preudarno uporabo fitofarmacevtskih sredstev, če jih že uporabljamo.

Če se že odločimo za načrtno setev medovitih rastlin, naj bodo te neinvazivne in čim bolj raznolikih vrst. Dr. Danilo Bevk priporoča: sončnice, boreč, facelijo, ajdo, različne detelje, plavico, nokoto, lucerno, grašico, belo gorjušico, mak … Od zelišč pa sivko, žajbelj, origano, meto, timijan … Le tako zagotovimo hrano različnim opraševalcem in hkrati podaljšamo sezono cvetenja.

Ohranimo pisane travnike

Pomembno je zavedanje, da je pisane travnike lažje ohraniti kot pa izgubljene nazaj vzpostaviti. »Ohranili jih bomo s košnjo enkrat ali dvakrat letno in nič ali zelo malo gnojenja,« pove dr. Bevk. Če se sprašujete, kako povrniti intenzivne travnike nazaj v prvotno stanje, ima dr. Danilo Bevk odgovor za vas: »Ne gre preprosto tako, da bi jih pregosto zasejali z mešanico rastlin. Dokler bodo tla preveč založena s hranili, te rastline preprosto ne bodo uspevale. Cvetoče travnike ogroža tudi opustitev košnje, saj jih slej ko prej preraste gozd ter tudi invazivne rastline, ki jih moramo zato odstranjevati.« Zaključimo lahko, da tudi za cvetoče travnike velja, manj je več.

 

 

 

Nazaj na kategorijo okolje.
(Visited 92 times, 1 visits today)