Vlada zavrnila predlog o razglasitvi izrednih podnebnih in okoljskih razmer

15 maja, 2020
Andreja Šalamun
Vlada zavrnila predlog o razglasitvi izrednih podnebnih in okoljskih razmer

Vlada je v torek na odboru za gospodarstvo zavrnila predlog skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim Matjažem Nemcem za sprejetje Resolucije o razglasitvi izrednih podnebnih in okoljskih razmer v Republiki Sloveniji.

Na vladi poudarjajo, da se zavedajo razsežnosti problemov podnebnih sprememb in negativnih vplivov na okolje in zdravje, vendar pa menijo, da se noben predlog, ki se nanaša na podnebne spremembe in okolje, »ne more in ne sme izogniti predhodnemu strateškemu premisleku in širokemu konsenzu tako na nacionalni kot na ravni EU«. 

 

Na vladi poudarjajo, da kompleksnost in obsežnost problemov podnebnih sprememb in negativnih vplivov na okolje in zdravje naslavljajo in obravnavajo tako na ravni celotne vlade kot v okviru vseh pristojnih ministrstev in služb. »Vsi napori za reševanje problemov podnebnih sprememb in varstva okolja v Sloveniji morajo biti jasno in prioritetno usmerjeni v pripravo pravočasnih ter učinkovitih zakonodajnih in izvršilnih ukrepov, in sicer ob upoštevanju znanstvenih in strokovnih dognanj, ob sočasni mobilizaciji potrebnih kadrovskih in finančnih kapacitet ter organizacijskih sprememb ter ob dvigu ravni znanja in ozaveščenosti vseh državljanov Slovenije,« pravijo na vladi in dodajajo, da je treba hkrati v pripravo ustreznih podnebnih in okoljskih ukrepov ter prilagoditev po demokratični poti nujno vključiti vse deležnike, predvsem stroko, gospodarstvo in širšo javnost.

Zato vlada ne podpira predloga skupine poslank in poslancev za sprejetje Resolucije za razglasitev izrednih podnebnih in okoljskih razmer v Sloveniji, »temveč navaja in se zavezuje, da bo v tesnem sodelovanju z Državnim zborom in vsemi deležniki na tem področju nadaljevala s pripravo ustreznih, učinkovitih in pravočasnih strateških politik ter usmeritev, odločitev, predpisov, dokumentov in drugih ukrepov«. Pravijo, da bo vse temeljilo na zavezah in ciljih Pariškega sporazuma ter drugih mednarodnih pogodbah s področja podnebnih sprememb in varovanja okolja, da bodo ukrepi usklajeni na ravni EU.

 

Podnebna strategija jeseni v razpravo 

Vlada pravi, da pripravljajo dolgoročno podnebno strategijo, s katero se bodo zavezali za pospešeno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v vseh relevantnih sektorjih za dosego neto ničelnih emisij toplogrednih plinov najkasneje do leta 2050. »Dokument bo naslovil tudi aktivno prilagajanje na podnebne spremembe,« pravijo na vladi in dodajo, da jo bodo jeseni poslali v razpravo in sprejetje državnemu zboru. Nadaljevali bodo tudi s pripravo in izvajanjem učinkovitih ukrepov za zmanjševanje onesnaževanja ter obremenitev okolja, za varstvo okolja ter za učinkovito rabo naravnih virov, vključno z ukrepi za krožno gospodarstvo.

 

Aktivni tudi na ravni EU

Vlada bo pro-aktivno sodelovala pri pripravi in sprejetju zakonodaje in dokumentov s področja podnebnih sprememb in varstva okolja tudi na ravni EU. Pravijo, da že sodelujejo pri razpravi za sprejetje predloga Evropskega podnebnega zakona, ki ga je Evropska komisija (v obliki osnutka uredbe) pripravila 4. marca 2020. »Temeljni namen tega zakona je sprejetje pravno zavezujoče in nepovratne poti EU in njenih držav članic za dosego neto ničelnih emisij toplogrednih plinov najkasneje do leta 2050,« pojasnijo na vladi in dodajo, da bodo skupaj z državnim zborom aktivno sodelovali pri razpravi, sprejetju in implementaciji tudi vseh drugih usmerjenih EU ukrepov, ki so zajeti v Evropskem podnebnem dogovoru. 

 

Podnebno-energetski paket bodo posodobili 

Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, prilagajanje na podnebne spremembe in za reševanje drugih horizontalnih problemov podnebnih sprememb je na ravni EU in njenih držav članic sprejeta zakonodaja v okviru tako imenovanega podnebno-energetskega zakonodajnega svežnja za obdobje do leta 2020 in za novo 10-letno obdobje do 2030. »To zakonodajo bo Evropska komisija novelirala in posodobila (tudi glede na nova dognanja in dejavnosti za izvajanje Pariškega sporazuma v okviru ZN) predvidoma junija 2021. Navedeni zakonodajni sveženj bo tudi med glavnimi prioritetami programa dela Slovenije v času predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici 2021,« pravijo na vladi. Dodajo, da so v okviru te zakonodaje države članice pripravile tudi tako imenovane Nacionalne energetske in podnebne načrte do leta 2030 (NEPN). Slovenija je NEPN poslala Evropski komisiji konec februarja letos.

Nazaj na kategorijo okolje.
(Visited 35 times, 2 visits today)