Veliki leščur že več let množično izumira. Trenutno so v naravi v slovenskem morju potrjeni štirje živi leščurji.
Iiz mnogih delov Jadranskega morja je veliki leščur skoraj povsem izginil. Do skoraj popolnega izumrtja te vrste je prišlo tudi v Sloveniji, kjer so bili leščurji prej sicer zelo pogosti.
“Stanje se za zdaj od pogina ni izboljšalo. Lupine, ki jih vidimo v morju, so lupine mrtvih leščurjev. Tudi tiste, ki še vedno stojijo zasidrane v tla,” so zapisali v zavodu.
Raziskovalci leščurje spremljajo tudi v posebnih zaščitnih kletkah v morju, ki jih spremljajo tudi s kamerami. “Za ponovno naselitev vrste je najpomembnejše tudi zaščititi njen habitat, to so predvsem morski travniki,” ob tem poudarjajo.
Kako lahko pomagate leščurju?
Na morski biološki postaji pozivajo k sporočanju vsake najdbe živega leščurja. Za preverjanje, ali je žival še živa, je dovolj vrh lupine nežno oplaziti z roko. “Ob dražljaju se lupina zdrave školjke v nekaj sekundah zapre, pri prizadetih školjkah pa je ta reakcija počasnejša,” Lokacijo, globino, datum, velikost lupine, in če je mogoče, fotografijo naj pošljejo na Morsko biološko postajo.
https://www.ekodezela.si/eko-okolje/v-jadranskem-morju-vse-manj-morskih-zivali-kje-so-jezki-in-kaj-je-z-lescurji/
Veliki leščur je izjemno pomemben zaradi svoje lupine in sposobnosti učinkovite filtracije, s katero, kot pojasnjio na YouSea, prispeva k čistosti in prosojnosti morja. Na morski biološki postaji med drugim proučujejo vpliv praznih lupin, ki ostanejo na morskem dnu, na lokalno favno. Trdna lupina leščurjev, posebno starejših primerkov, ponuja veliko površino za naselitev drugih morskih organizmov, kot so alge, črvi cevkarji, mahovnjaki, plaščarji, druge vrste školjk ter manjši raki in ribe.
