Leta 2022 smo jih zavrgli rekordnih 62 milijonov ton, do leta 2030 pa naj bi količina narasla že na 82 milijonov ton.
Elektronske naprave so postale nepogrešljiv del vsakdanjega življenja, njihova življenjska doba pa je pogosto kratka. Stare telefone zamenjujemo z novimi, pokvarjene gospodinjske aparate zavržemo, računalniki zastarajo, na trg pa prihajajo vedno nove kategorije elektronskih naprav.
Posledica je hitro rastoč kup e-odpadkov. Po podatkih poročila Global E-waste Monitor 2024, ki sta ga pripravila Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU) in UNITAR, je svet leta 2022 ustvaril 62 milijonov ton elektronskih odpadkov – 82 odstotkov več kot leta 2010.
Kje na svetu nastane največ e-odpadkov?
1. Kitajska – 10,1 milijona ton
Kitajska je daleč največja svetovna proizvajalka e-odpadkov. Leta 2022 jih je ustvarila približno 10,1 milijona ton.
2. ZDA – 6,9 milijona ton
Na drugem mestu so ZDA s približno 6,9 milijona ton e-odpadkov.
Američani ustvarijo bistveno več e-odpadkov na posameznika kot Kitajci. Velika kupna moč, veliko število elektronskih naprav na gospodinjstvo in njihovo pogosto menjavanje se odražajo tudi v količini zavržene elektronike.
3. Indija – 3,2 milijona ton
Indija je leta 2022 ustvarila približno 3,2 milijona ton elektronskih odpadkov. Na prebivalca je količina precej manjša kot v bogatejših državah, toda zaradi velikosti prebivalstva je Indija že tretja največja proizvajalka na svetu.
4. Japonska – 2,6 milijona ton
Japonska je ustvarila približno 2,6 milijona ton e-odpadkov.
Visoko tehnološko razvita družba pomeni veliko število računalnikov, telefonov, televizorjev in gospodinjskih aparatov, ki prej ali slej postanejo odpadek.
5. Brazilija – 2,1 milijona ton
Brazilija je največja proizvajalka e-odpadkov v Latinski Ameriki in peta na svetu. Leta 2022 jih je nastalo približno 2,1 milijona ton.
6. Rusija – 1,6 milijona ton
V Rusiji je nastalo približno 1,63 milijona ton elektronskih odpadkov. Tako kot pri drugih velikih državah skupno količino močno povečuje velikost prebivalstva, zato absolutne lestvice ne smemo enačiti z lestvico potrošnje na prebivalca.
7. Indonezija – 1,6 milijona ton
Hitra gospodarska rast, urbanizacija in vse večja dostopnost elektronskih naprav pomenijo, da količina e-odpadkov narašča tudi v državah, kjer je bila njihova uporaba še pred nekaj desetletji bistveno manjša.
8. Nemčija – 1,6 milijona ton
Nemčija je prva država Evropske unije med deseterico. Leta 2022 je ustvarila približno 1,61 milijona ton e-odpadkov.
Čeprav imajo evropske države precej bolje razvite sisteme zbiranja in recikliranja kot večina sveta, velika potrošnja elektronike pomeni tudi velike količine odpadkov.
9. Združeno kraljestvo – 1,6 milijona ton
Združeno kraljestvo je ustvarilo približno 1,60 milijona ton elektronskih odpadkov. Ker ima precej manj prebivalcev kot Kitajska, Indija ali Indonezija, je količina na posameznika veliko večja.
10. Francija – 1,36 milijona ton
Deseterico zaključuje Francija s približno 1,36 milijona ton e-odpadkov v letu 2022.
Evropa sicer ustvari manj e-odpadkov kot Azija v absolutnih številkah, vendar je slika drugačna na prebivalca. Evropa jih ustvari približno 17,6 kilograma na prebivalca, največ med svetovnimi regijami.
Pričakuje se še več e-odpadkov
Trend za zdaj ne kaže izboljšanja. Če se sedanje razmere nadaljujejo, ITU in UNITAR pričakujeta, da bomo leta 2030 ustvarili že okoli 82 milijonov ton elektronskih odpadkov – za tretjino več kot leta 2022.
Medtem ko svet postaja vse bolj digitalen, tako za njim raste nekaj zelo fizičnega: gora zavrženih naprav.
