Slovenski okoljski manifest: “Za rešitev planeta je treba ukrepati hitro”

8 novembra, 2021

Imamo okoljski manifest: sredi oktobra sta Nacionalni inštitut za biologijo in gibanje Mladi za podnebno pravičnost organizirala virtualni simpozij o okoljskih in podnebnih spremembah, kjer so k dialogu povabili kar 44 razpravljavcev.

Simpozij je dosegel več kot 20.000 ljudi, to je izjemen rezultat, ki potrjuje, kako podnebne spremembe v resnici angažirajo ljudi, ki so zaskrbljeni in želijo več rešitev. Tudi zato, da se orientirajo kot odgovorni potrošniki, starši, državljani sveta.

Okoljski manifest, kjer so organizatorji posveta strnili ključne predloge in rešitve, so predstavilo v treh tematskih diskusijah simpozija: o biodiverziteti, o vodi in energetskem prehodu (o vseh treh tematikah bomo še pisali).

Vse je povezano: voda, življenje in podnebje

Za podnebne spremembe ne moremo več kriviti zunanjih dejavnikov, smo njihov izvirni del, kot del kompleksnega prilagodljivega sistema planeta Zemlja. V manifestu postrežejo s podatki, da je danes zaradi antropogenih izpustov toplogrednih plinov površje planeta za 1,1 °C toplejše glede na obdobje 1850–1900. Ogrevanje na kopnem je večje od svetovnega povprečja, na Arktiki pa več kot dvakrat višje. Raznovrstne posledice človekovega delovanja, med katere spadajo podnebne spremembe, se odražajo tudi v biodiverziteti.

Človekov vpliv se danes zaradi rabe in izrabe vodnih virov, naseljevanja v bližini vodnih površin in na poplavnih ravnicah, izsuševanja mokrišč, kmetijstva in gnojenja ter onesnaževanja čuti na vseh porečjih. Podatki Ministrstva za okolje in prostor kažejo, da je bilo v obdobju 2016–2019 51 % vodnih teles v
zmernem, slabem ali zelo slabem ekološkem stanju, kar je zelo slab rezultat.

Strategija EU za biodiverziteto predvideva vzpostavitev zaščitenih območij za najmanj 30 % morskih površin do leta 2030. V Sloveniji smo še zelo daleč od te številke.

Poudarijo še, da je dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta 2050, ključni dolgoročni podnebni dokument v Sloveniji, nezadostna, socialno nepravična ter ni v skladu s podnebno znanostjo: “Predvideva namreč le 36-odstotno zmanjšanje izpustov do leta 2030, ob tem pa bi se pospešila še degradacija narave (npr. s spodbujanjem gradnje hidroelektrarn in izrabe biomase) ter povečali socialno-ekonomska neenakost in brezposelnost.”

Planet moramo zavarovati, zato da bi lahko na njem preživeli mi, naši potomci in ves živi svet

“Težava človekovega čezmernega poseganja v okolje ni posledica neinformiranosti, pač pa prej hotene nevednosti in načrtnega izogibanja ter zanikanja podatkov, ki kažejo na katastrofalne
posledice teh posegov. Razmišljanje o nenadni radikalni spremembi življenjskega sloga, ki je potrebna, da bi naše ravnanje postalo bolj okoljsko vzdržno, za marsikoga predstavlja velik stres. Pomenilo bi namreč spremembo dosedanjega načina življenja, iz katerega posamezniki in družba črpamo svoje identitete in smisel. Kljub vsemu danes postaja etični imperativ, da se odrečemo svoji pristranskosti in nepotrebnemu potrošništvu. Planet moramo zavarovati, zato da bi lahko na njem preživeli mi, naši potomci in ves živi svet,” so zapisali v uvodu manifesta.

Dodali so še, da podnebnih sprememb ne moremo več ustaviti, lahko pa jih omejimo in se jim prilagodimo, a za to potrebujemo hitre, pametne in sistemske odzive.

Vir: NIB

Nazaj na kategorijo okolje.
(Visited 54 times, 5 visits today)