Onesnažen zrak je največje okoljsko tveganje našega časa. Pospešuje podnebne spremembe, škoduje zdravju, povzroča gospodarske izgube in zmanjšuje kmetijski pridelek. Ne pozna meja.
Poročilo je prva celovita globalna gospodarska ocena celostnih ukrepov za podnebje in čist zrak. »Predolgo smo podnebne ukrepe obravnavali kot strošek, ki ga je treba obvladovati, onesnaženost zraka pa kot nesrečen rezultat razvoja. To poročilo kaže nasprotno: čist zrak je ključno gonilo razvoja, zdravja, prehranske in energetske varnosti ter podnebne stabilnosti – sredstvo, v katerega moramo vlagati,« je dejala Inger Andersen, izvršna direktorica UNEP.
Visoka cena onesnaženega zraka
Leta 2025 je bila izpostavljenost onesnaženosti zunanjega zraka, ki jo povzroča človek (PM2,5 in ozon), povezana z ocenjenimi 6,4 milijona prezgodnjih smrti po vsem svetu. Onesnaženost zraka v gospodinjstvih je bila povezana z nadaljnjima 2 milijonoma prezgodnjih smrti, vključno s približno 300.000 otroki.
Za razliko od prejšnjih ocen poročilo upošteva ekonomske učinke bolezni, povezanih z onesnaženostjo zraka, vključno s pritiskom na zdravstvene storitve, izgubo produktivnosti in dobrega počutja. Leta 2025 je onesnaženost zunanjega zraka prispevala k 5,5 milijona novih primerov otroške astme, 2 milijonoma novih primerov demence in milijonom primerov srčnega infarkta, pljučnih bolezni, sladkorne bolezni, kapi in pljučnega raka.
Sveženj 25 ukrepov
V poročilu je preučen sveženj ukrepov, ki zajemajo šest sektorjev:
- energetika in sisteme fosilnih goriv,
- industrijo,
- promet,
- kmetijstvo in prehranske sisteme,
- stanovanjsko kuhanje in ogrevanje,
- ravnanje z odpadki
Ukrepi vključujejo obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost, povečanje čistih rešitev za kuhanje in ogrevanje, strožje standarde emisij in učinkovitosti vozil, inšpekcijske preglede in vzdrževanje, električna vozila in goriva za ladje z nizko vsebnostjo žvepla, pridobivanje pripadajočega plina za odpravo rutinskega odzračevanja in sežiganja ter zmanjšanje uhajanja nafte in plina, ravnanje z živino in gnojem, učinkovitejšo uporabo gnojil, izboljšano gojenje riža in alternative sežiganju ostankov pridelkov, boljše ravnanje s trdnimi odpadki in odpadno vodo ter postopno opuščanje HFC-jev.
Prihodnost je lahko čistejša in bolj zdrava
Do leta 2050 bi lahko popolna izvedba 25 ukrepov preprečila 144 milijonov prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti zraka, vključno s 96 milijoni samo zaradi onesnaženosti zunanjega zraka, in stotine milijonov primerov kroničnih bolezni.
Prav tako bi izvedba ukrepov prepolovila svetovne emisije ogljikovega dioksida, zmanjšala emisije metana za 60 odstotkov in zmanjšala glavna onesnaževala zraka, vključno s črnim ogljikom, žveplovim dioksidom in dušikovimi oksidi, do 70 odstotkov.
Ekonomska vrednost čistejšega zraka se pokaže dovolj hitro, da v desetletju odtehta stroške izvajanja in še naprej predstavlja skoraj polovico skupnih gospodarskih koristi leta 2100, kot je podrobno opisano v poročilu.
