Pred dnevi je bilo objavljeno 8. Poročilo o stanju Alp z naslovom Kakovost zraka v Alpah, v katerem je zapisano, da je na splošno na območju Alp kakovost zraka visoka, kar je korist tako za prebivalce kot tudi za obiskovalce.
Onesnaženost zraka je najpomembnejši okoljski dejavnik tveganja za zdravje ljudi in ima negativen učinek na velik del ekosistemov.
Analiza razpoložljivih podatkov vseh stalnih merilnih mest v Alpah jasno kaže, da so ravni onesnaženosti v glavnem pod mejnimi vrednostmi, ki jih predpisuje EU.
Stanje se izboljšuje, toda …
Če onesnaženost zraka v Alpah primerjamo z drugimi kakovostnimi cilji, na primer s cilji Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za varovanje zdravja ljudi, pa je stvar drugačna.
- Izmerjena koncentracija finih delcev PM2,5 je na primer v nekaterih primerih višja od ravni, ki jih priporoča SZO, čeprav se je v zadnjem času znižala.
- Enako je opaziti pri rakotvornih policikličnem aromatskem ogljikovodiku (PAO), benzo(a)pirenu (BaP), vezanih na delce, ki je bil izmerjen na nekaterih merilnih postajah.
- Tudi depozicija dušika, ki je povezana z izpusti amonijaka v kmetijstvu, presega kritične obremenitve v nekaterih gozdovih v Alpah.
- Kljub temu je analiza trendov pokazala, da se stanje glede vseh preučenih onesnaževal v zadnjem desetletju na splošno izboljšuje. Izjema je le ozon.
Več virov onesnaževanja
V Alpah so izpusti onesnaževal še posebej prisotni na območjih z gostim prometom in številnimi mestnimi naselji. Ogrevalne naprave pogosto kurijo les, kar je dobro za blažitev podnebnih sprememb, so pa zanje potrebni zaščitni ukrepi, da ne pride do onesnaževanja z izpusti trdnih delcev.
Sekundarni aerosoli (SA) iz številnih virov, med katerimi je tudi kmetijstvo, povečujejo onesnaženost z delci in depozicijo dušika na tla. Alpe imajo tudi posebne vremenske razmere, zlasti temperaturne inverzije, ki preprečujejo vertikalno mešanje zračnih mas, tako, da onesnažen zrak ostaja pri tleh. Posledica tega je, da v Alpah obstajajo kraji z visoko ravnjo onesnaženosti.
V poročilu je objavljenih tudi 10 priporočil za izboljšanje kakovosti zraka v Alpah:
- Podpreti pristojne ustanove, da na lokaciji izmerijo prisotnost finih delcev (še posebej benzo(a)pirena), ki jih oddajajo grelniki in kotli na drva ter obveščati prebivalstvo o posledicah ogrevanja na les za zdravje.
- Zmanjšati izpuste iz malih kurilnih naprav z izboljšanjem splošne energetske učinkovitosti stavb in obnovitvijo sistemov ogrevanja z manj onesnažujočimi napravami.
- Po posvetovanju in okoljski presoji sprejeti regionalne in lokalne mobilnostne pobude na področju potniškega in tovornega prometa, ki spodbujajo javni prevoz in aktivne načine mobilnosti.
- Spodbujati strategijo čiste mobilnosti in vozil brez izpustov.
- Spodbujati pametno upravljanje prometa, na primer z omejitvami hitrosti, cestninjenjem, spodbujanje uporabe čistih vozil na alpskih avtocestah in v predorih za zmanjšanje izpustov.
- Podpreti razvoj dobrih praks v kmetijstvu, ki omejujejo izpuste dušikovih spojin, na primer amonijak, sežiganje zelenih odpadkov na prostem in posek v alpski regiji
- Spodbujati pogodbenice Alpske konvencije k oblikovanju pobud za kakovost zraka z vključitvijo ukrepov, ki obravnavajo najpomembnejše vire onesnaženja zraka, kot so male kurilne naprave, mobilnost, energija, industrija in kmetijstvo.
- Pogodbenice Alpske konvencije naj se povežejo s sosednjimi državami in regijami za spodbujanje zmanjšanja čezmejnega onesnaževanja na geografskem območju Alpske konvencije.
- Pogodbenice Alpske konvencije naj podprejo poglavje o kakovosti zraka zelenega dogovora EU in si prizadevajo za uresničevanje smernic SZO za kakovost zraka.
- Razvijati specifične in poglobljene študije o kakovosti zraka v Alpah, predvsem tam, kjer so ugotovljene težave s kakovostjo zunanjega zraka ali kjer so napovedane težave na podlagi spremljanja stanja z namenom preučiti vpliv virov onesnaževanja in tudi z njimi povezana socialna in politična vprašanja.
Vir: Poročilo Kakovost zraka v Alpah
