Najpomembnejša tema ob dnevu Zemlje so podnebne spremembe

21 aprila, 2020
Andreja Šalamun
Najpomembnejša tema ob dnevu Zemlje so podnebne spremembe

Čeprav nekatere države pozivajo, naj EU opusti zeleni dogovor in se usmeri na reševanje gospodarstva, pa je  je Faith Birol, direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA), nedavno pozval voditelje držav, naj izkoristijo trenutne razmere za okrepitev ambicij v boju zoper podnebne spremembe. Svetuje oblikovanje trajnostnih ukrepov, ki bodo usmerjeni v projekte za čisto energijo in opuščanje fosilnih virov. Glavna tema letošnjega dneva Zemlje so podnebne spremembe.

 

Letošnji 22. april je dan, ko že 50. leto zapored po celem svetu praznujemo dan Zemlje. Glavna tema letošnjega dneva so podnebni ukrepi, saj veljajo trenutno podnebne spremembe za najpomembnejši izziv za prihodnost človeštva in ohranjanje pogojev, ki omogočajo življenje na tem planetu.

Strokovnjaki se večinoma strinjajo, da so glavni razlog za podnebne spremembe emisije toplogrednih plinov so. Po podatkih Statističnega urada Slovenije v naši državi vsako leto v zrak izpustimo okoli 20.000 kiloton (kt) emisij v ekvivalentu CO2; največ te količine, približno 80 odstotkov, izvira iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti (po SKD), okoli 20 odstotkov pa iz gospodinjstev. Kot ugotavljajo statistiki, je po letu 2008, tj. med gospodarsko krizo, količina emisij toplogrednih plinov postopoma upadala, od leta 2014 pa se znova povečuje.

 

Največ emisij v Luksemburgu, najnižja na Hrvaškem 

Podobno je tudi drugod po EU. Emisije toplogrednih plinov so se v letih gospodarske krize do leta 2014 tudi na ravni celotne EU-28 zmanjševale, nato so v času gospodarske rasti začele spet počasi naraščati. Kljub temu se je skupna letna količina emisij toplogrednih plinov v EU-28 v desetletju od 2008 do 2017 zmanjšala za 13,5 odstotka, količina emisij na prebivalca pa za 15,3 odstotka.

Članice EU-28 so v letu 2017 izpustile v zrak 4,6 milijona kt toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 ali povprečno 8,9 tone (t) v ekvivalentu CO2 na prebivalca. Kot pojasnijo statistiki, količina emisij praviloma ustreza številu prebivalcev določene države (odvisna pa je tudi od razširjenosti industrijske proizvodnje in nekaterih drugih dejavnikov. V letu 2017 je bila najvišja v Luksemburgu (16,7 t v ekvivalentu CO2), najnižja pa na Hrvaškem (6 t v ekvivalentu CO2). V Sloveniji smo v letu 2017 izpustili v zrak 9,2 t toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 na prebivalca.

 

Pandemija (vsaj začasno) zmanjšala emisije 

Čeprav so strokovnjaki pričakovali, da se bodo svetovne emisije ogljika iz fosilnih goriv in proizvodnje cementa letos povečale (lani so znašale 36,8 milijarde ton ogljikovega dioksida), je pandemija zaradi novega koronavirusa povzročila, da se je povpraševanje po fosilnih gorivih drastično zmanjšalo. Po poročanju britanskega časnika The Guardian strokovnjaki ocenjujejo, da bi se lahko zato globalne emisije ogljika iz industrije fosilnih goriv letos zmanjšale za rekordnih 2,5 milijarde ton ali za približno pet odstotkov. 

Toda direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatih Birol opozarja, da tega upada emisij iz fosilnih goriv ne smemo videti kot podnebno zmago in da morajo države izkoristiti trenutne razmere za okrepitev ambicij v boju zoper podnebne spremembe. Svetuje oblikovanje trajnostnih ukrepov, ki bodo usmerjeni v projekte za čisto energijo in opuščanje fosilnih virov. Birol je namreč prepričan, da se bo to zmanjšanje emisij hitro izničilo, ko bo kriza zaradi novega koronavirusa mimo oziroma pod nadzorom, če vlade v novih svežnjih gospodarskih spodbud ne bodo sprejele pravih ukrepov za podporo čisti energiji.

 

Dvomi v uspeh dviga omejevanja temperature 

Eden od dokazov podnebnih sprememb je po mnenju strokovnjakov tudi segrevanje ozračja. V slovenski nevladni okoljski organizaciji Umanotera menijo, da trenutna politična prizadevanja niso dovolj in da nas vodijo v svet, ki bo konec stoletja toplejši za tri do štiri stopinje Celzija. In to kljub temu, da se je svetovna skupnost s sprejetjem Pariškega sporazuma zavezala, da segrevanje omeji občutno pod dvema stopinjama Celzija. 

Trdijo, da se naša država zaradi geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja: svetovna temperatura se je v zadnjih šestih desetletjih dvignila za približno 0,8 stopinje Celzija, v Sloveniji pa se je povprečna temperatura zraka dvignila za kar dve stopinji Celzija. Poleg tega se je višina snežne odeje v Sloveniji od šestdesetih let prejšnjega stoletja več kot prepolovila, naši ledeniki pa delijo usodo večine ledenikov v evropskih Alpah, ki bodo ob nadaljevanju velikih globalnih izpustov do konca stoletja popolnoma izginili, navajajo. 

 


Nazaj na kategorijo OKOLJE.

Nazaj na kategorijo okolje.
(Visited 31 times, 3 visits today)