Labodji par, ki gnezdi na Koseškem bajerju, je letos uspešno vzgojil šest mladičev, ki so jim že nadeli identifikacijske obročke.
Obročkanje labodov sta opravila predstavnika Slovenskega centra za obročkanje ptic v sodelovanju s člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter sodelavci Službe Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (JP VOKA SNAGA), kjer upravljajo s krajinskim parkom.
“Oba labodja starša na Koseškem bajerju sta bila obročkana že v preteklosti, zdaj pa smo identifikacijske obročke namestili tudi mladičem. Obročkanje ptic ima več kot 100 letno tradicijo, v Sloveniji ta dejavnost organizirano poteka od leta 1926. Danes slovenski obročkovalci, ki za svojo dejavnost potrebujejo posebno dovoljenje, delujejo v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije – Slovenskega centra za obročkanje ptic,” razložijo na Mestni občini Ljubljana.
Zakaj obročkanje labodjih mladičkov?
Glavni namen obročkanja ptic je, kot pravijo na MOL, preučevanje njihovega načina življenja, predvsem selitve. Še posebej pri pticah selivkah je pomembno sodelovanje med državami in izmenjava podatkov. Na ta način pridobimo informacije o stanju populacij, življenjski dobi ter o dogajanju na selitvenih poteh in prezimovališčih.
Foto: www.ljubljana.si
“S pomočjo obročkov smo tako ugotovili, da ste se januarja letos lanskoletna labodja mladiča zadrževala na travnikih v Hrašah, prenočevala pa sta na Zbiljskem jezeru. Pred leti je bila v Sloveniji obročkana bela štorklja, ki so jo nato opazili v Južnoafriški republiki. Razdalja med krajema je ocenjena na več kot 7.800 km,” poročajo.
Obroček, narejen iz aluminija, je kot nekakšna osebna izkaznica, saj nosi podatke o spolu, starosti ter podatek o datum in mestu obročkanja. Večje ptice, kot so labodi in štorklje, obročkajo na gnezdu, ko so še mlade in še ne letijo. Pri obročkanju ptico pregledajo, stehtajo, zabeležijo se tudi nekateri drugi biometrični podatki (npr. dolžina peruti).
Vir: ljubljana.si
