»Okolju prijazno«, »zeleno«, »trajnostno«, »podnebno nevtralno« – izrazi, ki jih danes srečujemo na izdelkih in v oglasih skoraj na vsakem koraku, bodo od 27. septembra 2026 pod precej strožjim nadzorom.
Direktiva (EU) 2024/825 o krepitvi vloge potrošnikov za zeleni prehod je začela veljati že marca 2024, države članice pa so jo morale prenesti v nacionalno zakonodajo do 27. marca letos. Nova pravila se začnejo uporabljati 27. septembra 2026.
Namen sprememb je predvsem preprečiti, da bi podjetja svoje izdelke ali dejavnosti predstavljala kot okolju prijaznejše, kot v resnici so.
»Zeleno« in »okolju prijazno« ne bosta več dovolj
Med najbolj opaznimi spremembami je omejitev splošnih oziroma generičnih okoljskih trditev.
Direktiva med primeri izrecno našteva izraze, kot so »okolju prijazno«, »eco-friendly«, »zeleno«, »ekološko«, »podnebju prijazno«, »energijsko učinkovito«, »biorazgradljivo« in »na biološki osnovi«. Takšne splošne trditve ne bodo dovoljene, če podjetje zanje ne bo moglo dokazati priznane odlične okoljske učinkovitosti, relevantne za konkretno trditev.
Pomembna pa je razlika med splošno in konkretno trditvijo. Evropska direktiva denimo navaja, da je »podnebju prijazna embalaža« generična trditev. Trditev, da »100 odstotkov energije za proizvodnjo te embalaže prihaja iz obnovljivih virov«, pa je konkretna in zato sama po sebi ne spada pod to prepoved – seveda mora biti resnična in dokazljiva.
»Podnebno nevtralen« zaradi kupovanja emisijskih dobropisov? Ne več
Še strožja so pravila pri podnebnih trditvah, ki temeljijo na izravnavi oziroma kompenzaciji emisij toplogrednih plinov.
Izdelka ali storitve ne bo dovoljeno oglaševati kot »podnebno nevtralnega«, »CO₂ nevtralnega«, »podnebno pozitivnega« ali podobno zgolj zato, ker podjetje svoje emisije kompenzira zunaj lastne vrednostne verige. Direktiva takšne prakse uvršča med vedno prepovedane nepoštene poslovne prakse.
Podjetja bodo še vedno lahko obveščala o vlaganjih v okoljske projekte oziroma projekte ogljičnih dobropisov, vendar na način, ki potrošnika ne zavaja glede dejanskega vpliva izdelka.
Tudi lastne »zelene značke« ne bodo več dovoljene
Nova pravila posegajo tudi na področje številnih zelenih logotipov in oznak.Trajnostne oznake bodo morale temeljiti na certifikacijski shemi ali jih bodo morali vzpostaviti javni organi. Podjetje si torej ne bo moglo preprosto izmisliti lastne oznake, ki pri kupcu ustvarja vtis neodvisno potrjene okoljske ali družbene kakovosti izdelka. Direktiva določa tudi zahteve za certifikacijske sheme, med drugim neodvisno preverjanje izpolnjevanja njihovih meril.
Tudi obljube za leto 2030 ali 2050 bodo morale imeti podlago
Strožja pravila bodo veljala tudi za trditve o prihodnji okoljski uspešnosti podjetij.
Obljube o prihodnjem zmanjšanju vplivov na okolje bodo morale temeljiti na jasnih, objektivnih, javno dostopnih in preverljivih zavezah, podprtih s podrobnim in realističnim izvedbenim načrtom. Ta mora vsebovati merljive in časovno opredeljene cilje ter vire za njihovo uresničitev. Napredek mora redno preverjati tudi neodvisni zunanji strokovnjak.
Pravila veljajo tudi za izdelke, ki so že na policah
Evropska komisija posebej opozarja, da bodo morali trgovci od 27. septembra 2026 zagotoviti skladnost okoljskih trditev in trajnostnih oznak z novimi pravili tudi pri obstoječih izdelkih.
Pristojni evropski organi so junija letos sprejeli tudi skupno razumevanje glede ravnanja s tako imenovanimi starimi zalogami – izdelki in embalažo z okoljskimi trditvami, ki so bili izdelani, naročeni ali dani na police pred začetkom uporabe novih pravil. Od podjetij pričakujejo pravočasne in dobronamerne ukrepe za prilagoditev novim zahtevam.
Za potrošnike je bistvo spremembe precej preprosto: zelena barva embalaže in beseda »trajnostno« naj ne bi bili več dovolj. Okoljska trditev bo morala povedati nekaj konkretnega – in tam, kjer to zahtevajo nova pravila, mora biti zanjo mogoče pokazati tudi ustrezne dokaze.
