Ko kofein odkrijejo v reki ali potoku, dobi pomen kot okoljski kazalnik: lahko je sled komunalnih odpadnih voda in pomaga celo pri odkrivanju neprečiščenih izpustov.
Po zaužitju se namreč večina kofeina presnovi v jetrih, manjši delež pa se z urinom izloči v komunalne odpadne vode.
Na bioloških čistilnih napravah ga mikroorganizmi učinkovito razgrajujejo – po navedbah Agencije RS za okolje (ARSO) je njegova odstranitev običajno več kot 90-odstotna.
»Ker je značilno prisoten v komunalnih odpadnih vodah, njegovo prisotnost v rekah in potokih raziskovalci uporabljajo kot indikator vpliva človekovih dejavnosti na vodno okolje,« pojasnjujejo na ARSO.
Kofein našli v 90 % vzorcev iz 30 evropskih držav
Kofein v evropskih vodah nikakor ni redek pojav. Pregled raziskav onesnaževal v vodnem okolju navaja obsežno analizo površinskih voda iz 30 evropskih držav, v kateri so kofein zaznali v kar 90 % analiziranih vzorcev. Povprečna izmerjena koncentracija je znašala 885 nanogramov na liter.
Že ena od temeljnih evropskih raziskav o uporabi kofeina kot indikatorja onesnaženja, opravljena v Švici, je pokazala zanimiv vzorec.
Čistilne naprave so odstranile med 81 in 99,9 % kofeina, kljub temu pa so ga raziskovalci našli v številnih švicarskih rekah in jezerih.
V odročnih gorskih jezerih ga praviloma niso zaznali. Količina kofeina v vodah se je ujemala z obremenitvijo zaradi gospodinjskih odpadnih voda.
Raziskovalci so šli še korak dlje: na območju švicarskega jezera Greifensee so s pomočjo kofeina ugotavljali celo delež odpadne vode, ki je v vodotok prišel brez čiščenja, predvsem ob deževju in prelivanju kanalizacijskega sistema.
Majhna sled, ki lahko izda neprečiščene izpuste odpadne vode
Prav zaradi velike porabe kofeina in njegove značilne prisotnosti v komunalnih odpadnih vodah je postal eden pogosto analiziranih tako imenovanih novih onesnaževal.
»Kofein je eden najpogosteje analiziranih ‘novih onesnaževal’, saj omogoča spremljanje učinkovitosti čiščenja odpadnih vod in odkrivanje neprečiščenih izpustov v okolje,« poudarjajo na ARSO.
Tudi Evropska komisija opozarja, da raziskave v podzemnih vodah vse pogosteje zaznavajo snovi iz vsakdanjega življenja, med njimi kofein, antibiotike in protibolečinska zdravila. Učinkovito čiščenje lahko odstrani številne kemikalije, vendar lahko del snovi prek očiščenih ali neočiščenih odpadnih voda še vedno doseže okolje.
Evropska agencija za okolje (EEA) ob tem opozarja na širši problem: običajne čistilne naprave so bile prvenstveno zasnovane za odstranjevanje organskih snovi, trdnih delcev, mikroorganizmov in hranil, ne pa celotnega spektra kemikalij, ki jih danes uporabljamo v gospodinjstvih. Nekatere zato skozi proces čiščenja preidejo v okolje.
Kaj v naših vodah iščejo v projektu PharmWater?
ARSO se s problematiko ukvarja tudi v projektu PharmWater, ki poteka v okviru programa čezmejnega sodelovanja Interreg Slovenija–Madžarska 2021–2027.
Projekt je namenjen spremljanju onesnaženosti voda s farmacevtskimi učinkovinami in drugimi snovmi, povezanimi s človekovo dejavnostjo. Evropska unija ga iz Evropskega sklada za regionalni razvoj sofinancira v 80-odstotnem deležu, preostalih 20 odstotkov pa zagotovijo partnerji; pri ARSO sofinancira Republika Slovenija.
Kofein je tako za raziskovalce precej več kot ostanek naše jutranje kave. V vodi lahko postane indikator, ki pokaže, kam prihajajo naše odpadne vode – in tudi, ali so bile pred tem ustrezno očiščene.
Preberite tudi:
