Kavcijski sistem za zbiranje in reciklažo odpadne embalaže v Sloveniji?

19 oktobra, 2021

Avstrijska vlada je prejšnji teden potrdila zakon, s katerim bo vzpostavila kavcijski sistem in obvezne kvote za povratno embalažo za pijače. Nevladne organizacije pravijo: “Čas je, da kavcijski sistem za zbiranje in reciklažo odpadne embalaže za pijače uvede tudi Slovenija.”

V 10 evropskih državah (Švedska (1984), Islandija (1989), Finska (1996), Norveška (1999), Danska (2002), Nemčija (2003), Nizozemska (2005), Estonija (2005), Hrvaška (2006), Litva (2016)) tak sistem že deluje, v osmih državah (Škotska (2022), Malta (2021), Portugalska (2022), Latvija (2022), Slovaška (2023), Belorusija (2022), Romunija (2022), Turčija (2022), Anglija (2023), Avstrija (2025)) se vzpostavlja, v sedmih pa o tem razpravljajo (Španija, Irska, Francija, Poljska, Srbija, Češka, Belgija).

Do 2029 moramo reciklirati vsaj 55 %

Uvajanje kavcijskega sistema je spodbudila evropska direktiva o plastičnih izdelkih za enkratno uporabo, sprejeta leta 2019. Med drugim določa cilja zbiranja in recikliranja plastenk, po katerih jih bomo do konca leta 2029 morali ločeno zbrati 90 odstotkov in bodo morale vsebovati vsaj 30 odstotkov reciklata. Do istega leta moramo reciklirati vsaj 55 odstotkov vse plastične embalaže. Kot reciklirane bodo veljale le količine, ki so dejansko poslane reciklerjem. Od začetka letošnjega leta države v proračun EU že plačujejo dajatev 0,8 eur na kilogram nereciklirane plastike.

Slovenija se lahko zgleduje po Avstriji

»Dosedanje poročanje je omogočalo ohlapnejše načine izračuna deležev recikliranja. Slovenija je navajala več kot 60 odstotkov reciklirane plastične embalaže, čeprav se ocenjuje, da je realna številka 30 – 35 odstotkov. Izpolnjevanje novih ciljev bo za Slovenijo zato res zahteven izziv,« pravi predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik.

V Avstriji imajo zdaj še podoben sistem ločenega zbiranja kot v Sloveniji, je pa avstrijsko okoljsko ministrstvo zaradi novih ciljev EU naročilo analizo različnih scenarijev: od izboljšave ločenega zbiranja in dodatnega izločanja iz mešanih odpadkov, do kavcijskega sistema. Ugotovili so, da je kavcijski sistem najboljša in tudi najbolj ekonomična rešitev, s katero lahko dosežejo 95 odstotkov ločenega zbiranja dovolj kakovostnega materiala, da se lahko reciklira v nove plastenke. Hkrati pa prinaša manj smetenja. Ugotovitve poročila so skladne z izkušnjami držav, ki kavcijski sistem že uporabljajo.

Trenutni sistem ne deluje

»Da v Sloveniji v sežigu, naravi ali na odlagališčih konča kar 137 milijonov plastenk letno je nezaslišano in kaže, da sedanji sistem ne deluje dobro. Plastika je globalni problem, a to še ne pomeni, da ni možno ukrepati tudi pri nas. Če lahko plastenko spremenimo v novo plastenko, obenem pa je sistem cenejši, učinkovitejši in preglednejši od obstoječega, ne vidim prav nobenega razloga, da tega ne bi storili,« dodaja vodja kampanje Zaprimo krog Erika Oblak iz društva Eko krog.

Prebivalci Slovenije so za kavcijski sistem

V Avstriji so kavcijskemu sistemu najprej nasprotovala večja trgovska podjetja in proizvajalci pijač, a so ga na koncu podprli. Proti sta lobirali predvsem prevladujoča embalažna družba ARA in avstrijska gospodarska zbornica. Močno pa so ga podprle nevladne organizacije in s 83 odstotki tudi prebivalci. Podpora prebivalstva je visoka povsod, kjer so se ali se še pogovarjajo o morebitni uvedbi tega sistema: v 12 državah EU je ta podpora od 60 do več kot 90 odstotna.

V anketi Eko kroga bi kavcijski sistem od več kot 1500 vprašanih Slovenk in Slovencev podprlo 99,3 odstotka in 99,5 odstotkov uvedbo obveznih kvot za pijače v povratni embalaži. Kampanjo Eko kroga poleg Ekologov brez meja podpirajo še Greenpeace Slovenija, Umanotera, Eko Anhovo in Morigenos.

 

Vir: Eko krog

Nazaj na kategorijo okolje.
(Visited 1.126 times, 6 visits today)