Problem ni volk. Problem je neurejeno sobivanje. Z uničevanjem gozdov, širjenjem živinoreje in naselij silimo divje živali v stik z ljudmi.
Volk ni samo plenilec. Je varuh naravnega ravnovesja. S tem, ko lovi šibke in bolne živali, preprečuje širjenje bolezni in ohranja zdravje populacij divjadi. Njegova prisotnost vpliva na vedenje drugih vrst, kar dokazano pripomore k večji biotski raznovrstnosti – podobno kot je pokazala ponovna naselitev volkov v ameriški park Yellowstone.
Evropska komisija je konec leta 2024 predlagala znižanje varstvenega statusa volka iz “strogo zaščitenega” v zgolj “zaščitenega”. Marca letos je ta predlog potrdil tudi Stalni odbor Bernske konvencije.
V mnogih državah EU so temu sledili pritiski za širši odstrel volkov. Kljub temu se je Slovenija odločila, da bo ohranila visoko raven zaščite volka – tako kot jo je opredelila že ob ratifikaciji Bernske konvencije leta 1999.V času, ko narava izgublja boj z uničevanjem habitatov, podnebnimi spremembami in pohlepom interesnih skupin, ima ta odločitev izjemen pomen.
“A pritisk na Slovenijo se stopnjuje. Mediji, lovski in kmetijski lobiji zahtevajo spremembe. Po vsej Evropi je dokazano, da pobijanje volkov ne zmanjša škode na človekovem premoženju. Ravno nasprotno – odstrel poruši stabilnost tropov, zaradi česar preostali volkovi (mladi in neizkušeni) pogosteje napadajo domače živali, ker ne znajo več učinkovito loviti divjih,” dodajo v društvu AniMa.
Primeri iz Evrope kažejo, da je sožitje z volkovi mogoče
“V Spodnji Saški so z uvedbo električnih ograj, pastirskih psov, nočnih ograd in prisotnostjo pastirjev bistveno zmanjšali napade volkov na rejne živali. Tudi v Sloveniji te rešitve že poznamo, potrebna je le politična volja in finančna podpora kmetom. Projekt LIFE WolfAlps je s spremljanjem volkov v Italiji, Sloveniji, Avstriji in Franciji pokazal, da je bilo v letu 2020/21 na slovensko-hrvaškem območju identificiranih 12 tropov in ocenjenih približno 138 volkov. Gre za majhno populacijo, ki jo je mogoče spremljati in zaščititi z natančnimi ukrepi, ne pa z orožjem in poboji.Spremembo statusa volka v manj zaščiteno vrsto so na evropski ravni spodbujale predvsem kmetijsko-lovske interesne skupine, tudi v Sloveniji,” navaja AniMa.
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) pa je že izrazila nezadovoljstvo z novo slovensko strategijo, ki ohranja visoko zaščito volka in zahtevala njen umik. “A sprememba statusa ne prinaša rešitve, prav obratno. Več odstrela ne pomeni manj težav – pomeni le več krivolova, več razbitih tropov in več konfliktov s človekom. Znižanje zaščite volka v EU je nevaren precedens. Če popustimo danes, bodo jutri ranljive tudi druge vrste, kot so ris, bober, vidra, divji petelin in drugi,” poudarjajo.
Rjavi medved je prav tako zavarovan, vendar se zanj redno že leta predpisujejo odstopanja in kvotni odstrel, kar je predmet številnih kritik. Ravno pred dnevi so znova izdali dovoljenje za odstrel 206 medvedov, med njimi večino z manjši kilažo, kar pomeni lov na mladiče.
Nedavno sprejeta Strategija ohranjanja in upravljanja volka v Sloveniji in akcijski načrt do leta 2034 sicer predstavljata trdno zavezo trajnostnemu sobivanju. “A ta strategija bo obstala le, če jo bo podprla tudi javnost. Zato pozivamo državljane, odločevalce, medije in vse odgovorne organizacije, da podprete ohranitev stroge zaščite volka. Pomagajmo tudi drugim državam, ki se še borijo za obstoj volka. Slovenija ima možnost in odgovornost, da ostane svetel zgled kot država, kjer narava ni sovražnik, temveč vrednota,” zaključi Društvo za dobrobit živali AniMa
