Trenutna epidemiološka in podnebna kriza (Covid-19) imata kar nekaj skupnih točk, ugotavljajo na nevladni okoljski organizaciji Umanotera. »V obeh primerih neukrepanje povečuje verjetnost za končno katastrofo, za reševanje obeh kriz je nujno sodelovanje vseh družbenih akterjev, ki sega prek nacionalnih meja, in v primeru obeh kriz politični odločevalci delujejo z nasprotujočimi si – včasih populističnimi – sporočili,« naštejejo. Podobnostim navkljub pa obstajajo pomembne razlike, vključno s hitrostjo, trajanjem in obsegom vsake izmed kriz.
Na Umanoteri ugotavljajo, da lahko najbolj presenetljivo razliko najdemo v načinu razumevanja obeh kriz in znanosti, ki stoji za njima. »Če je v primeru Covid-19 kriza z znanstvenega vidika še vedno delna neznanka, je splošna javnost v razmeroma kratkem času pridobila precej znanja o virusu – med drugim o tem, kako se širi, kakšni so simptomi okužbe, o lokacijah novih okužb ter potrebnih preventivnih ukrepih. Epidemijo poskušamo razumeti s pomočjo znanosti in jo na tak način tudi reševati,« pravijo.
V primeru podnebne krize pa je situacija ravno obratna. Kot pravijo v Umanoteri, je učinek tople grede znan že 200 let. »Znanstvena skupnost si je edina, da so segrevanje našega planeta v zadnjih šestdesetih letih v veliki meri povzročili toplogredni plini, ki so posledica človekovih dejavnosti. Trenutne in tudi pričakovane posledice podnebnih sprememb so dodobra raziskane. Kljub vsemu na političnem parketu obstoj podnebnih sprememb še vedno predstavlja področje, na katerem se krešejo nasprotujoča si mnenja. In četudi se večina ljudi strinja z znanstvenimi dokazi o antropogenih vzrokih za podnebno segrevanje, le malokdo bolje pozna trenutne in prihodnje vplive podnebnih sprememb v Sloveniji, načine blaženja podnebnih sprememb ali pa ključne politike, ki so povezane z njimi,« opozarjajo v Umanoteri.
Slovenija se segreva hitreje
Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. Medtem ko se je globalna temperatura v zadnjih šestdesetih letih dvignila za približno 0,8 °C, se je povprečna temperatura zraka v Sloveniji dvignila za kar 2 °C, navajajo v Umanoteri. Poleg tega se je višina snežne odeje v Sloveniji od šestdesetih let prejšnjega stoletja več kot prepolovila, naši ledeniki pa delijo usodo večine ledenikov v evropskih Alpah, ki bodo ob nadaljevanju velikih globalnih izpustov do konca stoletja popolnoma izginili. Opozarjajo tudi, da bodo pojavi poplavljanja morja, ki so se v preteklosti na lokalni ravni dogajali enkrat na 100 let, do konca stoletja lahko postali vsakoletni pojav in da bo pri povišanju temperature za 2 °C glede na predindustrijsko obdobje večina koralnih grebenov v svetovnih morjih propadla.
Svet bo toplejši
V Umanoteri so prepričani, da nas trenutna politična prizadevanja vodijo v svet, ki bo konec stoletja toplejši za 3 do 4 °C, pa čeprav se je globalna skupnost s sprejetjem Pariškega sporazuma zavezala, da segrevanje omejimo občutno pod 2 °C. Za lažje seznanjanje s tematiko so v Umanoteri pripravili dokument Fizikalno ozadje podnebnih sprememb in njihove posledice za Slovenijo (https://www.umanotera.org/wp-content/uploads/2020/03/Umanotera-2019-Fizikalno-ozadje-podnebnih-sprememb-1.pdf). V njem so na enem mestu predstavljeni vzroki za podnebne spremembe in njihove posledice na globalni ravni, posledice podnebnih sprememb v Sloveniji ter projekcije podnebnih sprememb pri nas.
Ogljični odtis trenutno precej nižji
Trenutno je zaradi pandemije, ki jo je povzročil novi koronavirus (Covid-19), ogljični odtis prebivalcev na prizadetih območjih precej nizek. »Z ustavitvijo letalskega prometa, omejevanjem avtomobilskih potovanj, zaprtjem nakupovalnih centrov in poudarkom na oskrbi z lokalno hrano je tako ogljični odtis povprečnega Slovenca, ki je leta 2017 znašal kar 8,4 tone ekvivalenta ogljikovega dioksida, precej bližje podnebno vzdržni ravni, ki znaša manj kot dve toni na osebo,« pravijo v Umanoteri in dodajo, da življenjski slog, v katerega nas je prisilila epidemija, za večino od nas ni zadovoljiv. »Poleg tega kratkoročno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov podnebne krize ne bo rešilo. Potrebujemo nizkoogljične mobilnostne rešitve ter kakovostne in trajne proizvode, in ne prenehanja vse mobilnosti in potrošnje,« trdijo.
In kako lahko najbolj zmanjšamo svoj ogljični odtis? Tako, da se izogibamo letalskim poletom, zmanjšujemo število avtomobilskih prevozov, uživamo več hrane rastlinskega izvora, varčujemo z energijo in imamo nepotrošniško življenje, naštejejo na Umanoteri.
Potrebujemo sistemske rešitve
Prepričani so, da lahko sicer posamezniki storimo marsikaj v smeri zmanjšanja toplogrednih plinov v ozračju, pa vendar so za uspešen prehod v podnebno nevtralno družbo nujne spremembe na sistemski ravni. »Velik del energije v Sloveniji še vedno prihaja iz premoga, vlaganja v proizvodnjo energije iz trajnostnih alternativnih virov pa so relativno majhna. Omrežje javnega potniškega prevoza je v Sloveniji precej omejeno in nefunkcionalno, mnogim je tudi cenovno nedostopno. V luči trenutne krize se kot izredno problematično kaže tudi pomanjkanje spodbud za okolju prijaznejšo pridelavo rastlinske hrane za ljudi, katere zaskrbljujoče velik del uvažamo,« opozarjajo nevladniki.
V pomoč pri razumevanju podnebno-energetske politike so zato v Umanoteri pripravili dokument Politično-zakonodajno ozadje blaženja podnebnih sprememb (https://www.umanotera.org/podnebne-spremembe/politicno-zakonodajno-ozadje-blazenja-podnebnih-sprememb/), v katerem so poleg politike Slovenije predstavljene še ključne mednarodne institucije in politični procesi na področju podnebnih sprememb ter podnebno-energetska politika Evropske unije.
Možne so hitre korenite spremembe
Če je bilo prevladujoče mnenje zadnjih nekaj desetletij to, da sprejemanje bolj ambicioznih (podnebnih) politik ni mogoče, se je z epidemiološko krizo hitro pokazalo, da temu ni tako, pravijo na Umanoteri in dodajo, da je postalo jasno, da so korenite spremembe možne in to zelo hitro. »Svet se je v zadnjih nekaj tednih precej spremenil in najslabše, kar se lahko zgodi, je, da se po obvladanju epidemije zopet povrnemo v stari model delovanja, ki temelji na prizadevanju za nenehno gospodarsko rast ne glede na posledice, ki jih ta nosi s seboj,« opozarjajo.
Renata Karba iz Umanotere pa poudarja: »Če se bodo v svetovnem merilu nadaljevali veliki izpusti toplogrednih plinov, Slovenija čez nekaj desetletij ne bo več življenju prijazen prostor in vroča točka biotske raznovrstnosti, kot jo poznamo danes.«
Nazaj na kategorijo OKOLJE.
