Čiščenje odpadnih voda: bo za upoštevanje predpisov zmanjkalo denarja?

7 marca, 2016

Zadnji dan lanskega leta so v veljavo stopili prenovljeni predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Sprejeta je bila nova Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki združuje tri predhodne predpise. Hkrati so bile sprejete še spremembe in dopolnitve dveh vsebinsko povezanih uredb in dva vsebinsko povezana pravilnika.

»Zahteve glede odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode so opredeljene različno, glede na to, ali gre za območje izven naseljenih površin oziroma aglomeracije, ali pa gre za zaokroženo aglomeracijo. V tem primeru se zahteve osredotočajo tudi glede na njeno velikost, pomembno pa je tudi, kje je iztok odpadne vode,« so nam povedali na Ministrstvu za okolje in prostor, kjer je eno od njihovih delovnih področij tudi urejevanje voda in ravnanje z njo. Pojasnili so, da mora imeti aglomeracija z obremenitvijo, večjo od 2000 populacijskih enot (PE) zagotovljeno čiščenje tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti, določenih v predpisu, ki ureja odvajanja in čiščenje komunalne odpadne vode. Čiščenje je v takem območju urejeno z javnim čistilnim sistemom. Aglomeracija z obremenitvijo, manjšo od 500 PE pa je lahko opremljena z malimi komunalnimi čistilnimi napravami za skupine objektov oziroma s komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico za posamezen objekt.

Za območja izven meja aglomeracij velja, da morajo lastniki objektov zagotoviti čiščenje komunalne odpadne vode z malo komunalno čistilno napravo, MKČN 50 PE. Pod pogoji in na način, kot je to določeno v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, pa je možno zbirati komunalno odpadno vodo tudi v nepretočni greznici.

Zahteve glede odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode ali padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne površine, pa ureja predpis, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Čiščenje teh odpadnih voda mora zagotoviti upravljavec naprave, v kateri nastaja industrijska odpadna voda, oziroma upravljavec površin, kjer nastaja padavinska odpadna voda. Pri tem mora zagotoviti takšno čiščenje odpadne vode, da predpisane mejne vrednosti emisij pri odvajanju teh odpadnih voda niso presežene.

Več vrst odpadne vode

Slovenski predpisi kot odpadno vodo označujejo tisto vodo, ki se po uporabi ali kot posledica padavin onesnažena odvaja v javno kanalizacijo ali vode. Odpadna voda je lahko komunalna, industrijska ali padavinska odpadna voda oziroma mešanica teh.

Komunalna odpadna voda je tista, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih, pa tudi odpadna voda, ki nastaja v objektih v javni rabi ali pri drugih dejavnostih, in industrijska voda v proizvodni storitveni ali drugi dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu.

Industrijska odpadna voda nastaja v industriji, obrtni, obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti, in mešanica industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema.
Padavinska odpadna voda je odpadna voda, ki kot posledica meteornih padavin onesnažena odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali javno kanalizacijo.

Predpisi so, denarja pa ni dovolj?

Po podatkih Agencije za okolje, ARSO, imamo v Sloveniji 480 komunalnih čistilnih naprav zmogljivosti 50 populacijskih enot (PE) in več. Lani je začelo obratovati 47 novih ali prenovljenih komunalnih čistilnih naprav. Po podatkih, s katerimi razpolaga ARSO, je v Sloveniji še približno 4.300 malih oziroma individualnih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.

»Glavna težava na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki smo jo zaznali na podlagi informacij s strani občin, ki so kot investitorji pristojne za zagotovitev javne infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, je finančna obsežnost investicij in s tem bojazen, da zahteve predpisov ne bodo izpolnjene,« so nam povedali na Ministrstvu za okolje in prostor.

Dodali so še, da se na Ministrstvu z informacijami o težavah pri izpolnjevanju obveznosti nameščanja malih čistilnih naprav seznanjajo le na osnovi vprašanj oziroma prošenj za tolmačenje zahtev predpisov iz pristojnosti Ministrstva. Vprašanja se najpogosteje nanašajo na pridobitev vodnega soglasja in roke za prilagoditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode pri obstoječih objektih. Obsegajo tudi zahteve v zvezi z uporabo obstoječih pretočnih greznic ali njihovo morebitno nadgradnjo, da bodo zadostile predpisanim zahtevam.

»Občine in država so kot pes in mačka«

Dr. Lidija Globevnik iz Tematskega centra za raziskave, študije in razvoj projektov na vodah, TC Vode in predsednica Društvo vodarjev Slovenije, poudarja, da smo zadnja desetletja uspešno gradili sisteme za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode. Tudi poslovni subjekti v predelovalnih dejavnostih so obvezani skrbno ravnati s svojimi odpadnimi vodami. Izpusti neočiščenih voda pa se zmanjšujejo tudi zaradi boljše tehnologije oziroma njene učinkovite rabe v proizvodnih procesih, kjer se poraba vode nenehno zmanjšuje. »Večje težave imamo z vodnim prostorom. Pomen skrbnega ravnanja z vodo v Sloveniji večinoma še vedno vidimo le kot potrebo po skrbnem ravnanju s samo tekočino, ne pa tudi s prostorom, kjer se padavine skladiščijo in pretaka voda na in v tleh – to je voda v strugah ali voda na začasno preplavljenih površinah,« pove sogovornica. Tu bi morali po njenem mnenju na sistemski ravni urediti odnos do vodnega prostora in obnašanja v njem, saj posamezniki in posamezna združenja ali družbe neodgovorno posegajo v prostor, kjer stalno ali občasno teče voda in se pretakajo rečne usedline. »Nujno bi bilo treba vzpostaviti tudi zemljiško evidenco z lastništvom, pravicami in služnostmi vseh vodnih zemljišč. Želela bi več konstruktivnega in dobronamernega sodelovanja med državno in lokalno javno oblastjo na področju upravljanja voda. Pričakujem vzpostavitev ustreznih procesnih, finančnih in pravnih mehanizmov za tako sodelovanje. Sedanji položaj občin in državnih institucij je položaj psa in mačke, ki se ne marata,« zaključi Globevnikova.

Roki so podaljšani

Bistvena sprememba, ki jo prinašajo prenovljeni predpisi, je podaljšanje prehodnih rokov za zagotovitev predpisanih zahtev v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode. Podaljšani so prehodni roki za zagotovitev javne kanalizacije v aglomeracijah s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE. Prehodni rok za zagotovitev javne kanalizacije je najpozneje do 31. 12. 2021, če gre za aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 500 PE oziroma na občutljivih ali vodovarstvenih območjih, manjših od 2.000 PE.

Za aglomeracije s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 500 PE, na občutljivih ali vodovarstvenih območjih in za aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2.000 PE na preostalih območjih, pa je prehodni rok najpozneje do 31. 12. 2023. Podaljšani so tudi prehodni roki za prilagoditev obstoječih objektov predpisanim zahtevam, če gre za objekte na območju, kjer javna kanalizacija ni predpisana. Načeloma velja, da mora lastnik objekta odvajanje in čiščenje prilagoditi zahtevam Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode najpozneje do 31. decembra 2021.

Nujno je čim hitrejše izpolnjevanje predpisanih zahtev

Iztok Rozman, direktor projektov v Zbornici komunalnega gospodarstva meni, da bi bilo treba, ne glede na podaljšanje rokov za izvedbo ustreznih individualnih ureditev na območjih, kjer javna kanalizacija ni predpisana, nujno pristopiti k čim hitrejšemu izpolnjevanju predpisanih zahtev.

»Ustrezna ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je izjemnega pomena za ustrezno varstvo okolja in voda, tudi z vidika varovanja zdravja ljudi. V okviru Zbornice bomo aktivni predvsem na področju poenotenja izvajanja obveznih storitev med izvajalci javne službe. Naši člani opravljajo dejavnost na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, izvajajo obvezne storitve javne službe, ki so predpisane za individualne ureditve greznic in MKČN. Med naše storitve sodijo odvoz blata iz greznic in MKČN, obdelava blata na ustrezni komunalni čistilni napravi ter pregledovanje MKČN, manjših od 50 PE. V okviru zbornice deluje Sekcija za odvajanje in čiščenje odpadnih voda in Komisija za MKČN – ta sproti oblikuje seznam malih čistilnih naprav, ki izpolnjujejo pogoje, oziroma razpolagajo z ustrezno dokumentacijo po predpisih o gradbenih proizvodih,« pojasni sogovornik in doda, da so podrobnejše informacije glede tega seznama dostopne na spletni strani zbornice.

Vlado Kadunec

Nazaj na kategorijo okolje.
(Visited 291 times, 1 visits today)