Simona Gobec je profesionalna oblikovalka vrtov in krajine ter samostojna podjetnica, ki deluje pod imenom Vrtna vila. Pri svojem delu se naslanja na permakulturni pristop, s pomočjo katerega ustvarja vrstno bogate in zanimive ekosisteme. Vsaki stranki se maksimalno posveti ter individualno obravnava njene želje, potrebe in seveda prostor, predviden za urejanje. Pri izbiri materialov daje prednost tolerantnim trajnicam in samoniklim rastlinam, ki so na neki lokaciji prisotne, ter naravni zastirki iz lubja, sekancev in proda, s katerimi ustvarja uravnotežen ekosistem. Prisega na celovito zastavljene in celoletno zanimive vrtove, ki ne zahtevajo nenehnega vzdrževanja.
Od pomoči pri načrtovanju do celostnih projektov
Vrtno vilo karakterizira etos permakulture, edinstven pristop k oblikovanju zunanjega prostora v vrstno bogat ekosistem, ki ga cenijo tudi njene stranke. Nanjo se obračajo naročniki, ki si želijo poživiti nezanimivi zunanji prostor in ga spremeniti v cvetoč okrasni vrt brez potrebe po pretiranem vzdrževanju. Vse to zahteva celovitost storitev – od kakovostne idejne zasnove do končne izvedbe in nove zasaditve rastlin. Poslovni model Vrtne vile vključuje skrbno analizo obstoječega stanja okolice hiše, na podlagi katere je izdelan idejni načrt hortikulturne ureditve okolice hiše, ter izvedena zasaditev rastlinskega materiala in postavitev vrtnih elementov v prostor.
Vrtna vila nudi tudi vzdrževanje okrasnega vrta za stranke, ki ga ne zmorejo urejati same, pomaga pa tudi tistim, ki želijo urejanje opraviti sami, a potrebujejo strokovno pomoč. Takšnim naročnikom svetuje tudi s pomočjo zasaditvenega načrta ter navodil za sajenje in vzdrževanje rastlin.
Kaj moramo vedeti, ko oblikujemo svoj vrt?
Rastline so živa vrtna arhitektura. Skladno oblikovan vrt torej zahteva veliko več kot le dobro poznavanje rastlin in njihovih rastnih zahtev, saj moramo imeti v mislih tudi danosti in omejitve same lokacije, kamor jih bomo umestili.
»Pri oblikovanju vrtov vedno sledim arhitekturni zasnovi same hiše. Zunanja ureditev je tako odslikava arhitekture objekta. Če je ta moderna ali klasična, bo takšna tudi zasnova vrta,« pravi Simona Gobec. Ob tem odsvetuje sajenje rastlin le po trenutnem navdihu in idejah, kar je sicer ena najpogostejših napak pri urejanju vrta.
Katere napake najpogosteje delamo ob nepremišljenem oblikovanju vrtov?
- Velikost rastlin
V majhen prostor sadimo prevelike rastline in preveč rastlin skupaj, pri čemer ne upoštevamo končne višine in širine. Po nekaj letih je zato prevelika drevesa treba odstraniti.
- Vrsta tal
Pri izbiri rastlin ne upoštevamo vrste tal, ki so ključna, da rastline dolgo uspevajo. Rododendroni, azaleje, ameriške borovnice, npr., zahtevajo izrazito kisla tla, zato v navadni vrtni zemlji ne bodo uspevali.
- Lega
Na sončno lego sadimo rastline, ki ne tolerirajo sonca in obratno – v senco in polsenco sadimo izrazito toploljubne rastline, ki celo zahtevajo izpostavljeno lego in občasno sušo.
- Rez
Največja napaka pri vzdrževanju okrasnega vrta je nepravilna rez okrasnih grmovnic in drevnine, zaradi česar lahko določene rastline pohabimo.
Slikovita kulisa tudi pozimi
Eno od vodil permakulturnega oblikovanja vrtov in s tem tudi Vrtne vile je ustvarjati vrtove, ki so ob minimalnem vzdrževanju zanimivi celo leto. To pomeni, da v vrt umestimo takšne rastline, ki bodo razveseljevale s svojimi cvetovi, listi, plodovi ali soplodji, pa tudi s posušenimi listi in stebli ter semeni, ki so priljubljena hrana ptic.
»Zanimiv je torej tak vrt, ki ne pritegne pogledov ne le od pomladi do jeseni, temveč tudi pozimi, ko narava miruje. Posušeni koški ameriških slamnikov, rudbekije, socvetja hortenzij, monarde in mnoge druge trajnice in okrasne trave so čudovita zimska kulisa ob prvi slani in celo zimo, še posebej, ko zapade sneg,« poudarja Simona Gobec.
V času mirovanja pridejo v ospredje tudi iglavci in grmovnice, ki cvetijo pozimi, kot so skimija, spomladanska resa, pa tudi priljubljeni orientalski telohi, tudi zvončki, norice …
Prava rastlina na pravem mestu
Za zanimiv vrt z malo vzdrževanja so potrebni trije ključni dejavniki: kakovosten idejni načrt, kakovostna izvedba in ustrezno vzdrževanje rastlin. Simona Gobec pri umeščanju rastlin sledi načelu, da lahko prava rastlina na pravem mestu zdrži tudi najbolj ekstremne obremenitve.
»Oblikovanje vrtov je zame v resnici vrtna umetnost. Treba je poznati številne kombinacije trajnic, enoletnic, dvoletnic in grmovnic ter drevnine, ki so zanimive po teksturi, strukturi in barvi listov ter obliki in barvi cvetov,« pojasnjuje sogovornica. Ob tem izpostavlja še, da so v okrasnem vrtu še vedno premalo zastopane trajnice, ki sicer veljajo za trpežne.
»Zato jih zelo rada vključujem v zasnove, lahko kot nadomestek trate, nekatere so povsem nezahtevne, a zelo očarljive. Recimo trata timijanov in homulic, namesto monokulture – angleške trate,« dodaja Simona Gobec.
Prilagodimo zasaditve podnebnim spremembam
Pomembno vlogo v sodobnem vrtnarjenju pa igrajo tudi podnebne spremembe in z njimi povezani ekstremni vremenski pojavi, kot so toča, nalivi, suša, ki tudi okrasnemu vrtu ne prizanesejo. Rastline je zato treba dobro poznati in v okrasni vrt saditi takšne, ki lahko tolerirajo stres.
Za sušo: Suholjubne sredozemske rastline in zelišča so naravno prilagojeni občasnemu pomanjkanju vode. Takšne so zelo hvaležne sivke, kadulje, ruski žajbelj, volnati čišljak, tudi krokozmije, razni timijani, homulice in nekatere okrasne trave kot npr. nežna bodalica in sinjezelena bilnica. Zahtevajo odcedna tla in izpostavljeno, sušno lego.
Za točo: Rastlinam, ki imajo zelo ozka, pokončna stebla in suličaste cvetove, toča ne bo naredila toliko škode, kot npr. rastlinam s široko listno ploskvijo in cvetovi, kot so npr. hoste.
Za večjo odpornost: Če okrog okrasnih grmovnic ali dreves posadimo gosto rastoče trajnice, ščitijo tla pred hudo pripeko in v primeru nalivov bolj enakomerno izkoristijo presežek padavin, kot če bi sadili le eno skupino rastlin.
»Zaključim lahko torej, da je pri umeščanju rastlin v vrt v resnici potrebnega zelo veliko znanja iz rastlinskega materiala in ekologije, pri čemer mi zelo pomagajo predhodne profesionalne izkušnje iz varstva okolja,«
še dodaja sogovornica.
