Kako slovenske občine skrbijo za svoje najmlajše občane?

13 aprila, 2021
Vesna Bizjak

Tudi občine postajajo vse bolj prijazne do otrok. V Sloveniji imamo v Unicefovi mreži Otrokom prijaznih mest 15 občin. V novo strategijo »družinam z mlajšimi otroki prijazna občina« pa se je lani vključilo osem občin. Kakšna občina je prijazna do otrok?

»Občina, ki je prijazna do družin z mlajšimi otroki, je najprej občina, ki se zaveda kompleksnosti izzivov, s katerimi se družbe danes spopadajo, pa tudi tega, da ti izzivi močno vplivajo na družine in otroke. Občina, ki se zaveda, da je na te kompleksne izzive mogoče odgovoriti le s koordiniranim delovanjem treh resorjev, ki z družinami z mlajšimi otroki prihajajo v najtesnejši stik – to so šolstvo, zdravstvo in sociala,« v Centru za kakovost v vzgoji in izobraževanju (Pedagoški inštitut) Korak za korakom v uvodu opišejo merila za novo pobudo, ki so jo začeli lani. Tesno sodelovanje vseh treh resorjev na lokalni ravni je namreč tisto, ki oblikuje celosten podporni sistem za družine z majhnimi otroki, kar pomeni, da so storitve vseh glavnih stebrov (izobraževanje, sociala in zdravstvo) med seboj povezane ter dostopne vsem družinam, tako tistim univerzalnim kot specifičnim (npr. družina z otrokom s posebnimi potrebami).

To se v praksi kaže tako, da lahko vsaka družina, ne glede na njene značilnosti (npr. socialnoekonomski status, materni jezik …), dostopa do storitev in je deležna ustrezne obravnave. »Med vsemi vključenimi resorji poteka ustrezna koordinacija in ustrezen pretok informacij. To v praksi pomeni, da ne ponuja vsak zavod posebej svojih storitev, ampak storitve ponudijo zbrane na enem mestu. Prav tako dobro usklajen sistem omogoči družini, da svojo npr. stisko izrazi samo na enem mestu in dobi celostno podporo pri njenem reševanju, ne pa, da mora svojo stisko reševati tako na centru za socialno delo kot pri pediatru in pri svetovalni službi v vrtcu,« pojasnijo novi pristop.

Obdobje do 8. leta starosti eno najpomembnejših v življenju

Dodajo, da se občina, ki je prijazna do družin z mlajšimi otroki, ob tem zaveda, da je prenatalno obdobje in obdobje do osmega leta starosti eno najpomembnejših obdobij v človekovem življenju, za katero je značilen hiter razvoj možganov in pridobivanje temeljnih znanj in veščin, pomembnih v poznejšem življenju. Pa tudi tega, da obstaja vse več dokazov o pomenu zgodnjega otroštva v življenju posameznika in o koristih, ki jih kakovostne, celostne in povezane storitve v tem času prinašajo otrokom in družinam, skupnostim, občinam, pa tudi gospodarstvu. Naložba v učenje in razvoj je tem bolj povrnjena, čim prej se začne vlagati v otroke.

Kriza zaradi epidemije covida-19 je po njihovem mnenju pokazala, da lahko kompleksne probleme rešujemo zgolj na sistemski ravni ter ob skrbnem usklajevanju dela različnih resorjev na lokalni ravni. »Kriza je pokazala, da je za uspešno naslavljanje raznolikih potreb, ki jih imajo družine, potrebno dobro usklajevanje med različnimi sektorji (šolstvo, zdravstvo, sociala) in oblikovanje pristopov, ki celostno podprejo družine v vsej kompleksnosti njihovih potreb. In to je glavni pokazatelj družinam z mlajšimi otroki prijazne občine,« poudarjajo.

Mesto po meri otrok je prijazno in varno

Otrokom prijazno Unicefovo mesto je, kot povejo pri Unicefu Slovenija, razvijanje mesta po meri otrok, ki je prijazno in varno, z urejenimi otroškimi igrišči in zelenicami, z izboljšano varnostjo za otroke v prometu, možnostjo za participacijo najmlajših občanov.

»Izhodišče za pripravo načrta dela je situacijska analiza položaja otrok v občini, ki razkrije področja, kjer so izzivi, ki jih je treba nasloviti,« povedo. To se seveda lahko razlikuje med občinami, vendar pa so skupni imenovalci med občinami naslednja področja: nasilje nad otroki in graditev učinkovitejšega identifikacijskega ter odzivnega sistema zaščite, delo s posebej ranljivimi otroki (otroci s posebnimi potrebami, otroci migranti, otroci iz socialno šibkejših okolij) ter področje participacije in aktivnega vključevanja otrok v vse dimenzije njihovega življenja. Ta področja so stebri dela Otrokom prijaznih Unicefovih mest.

Pomembna je strategija

Občina, ki je prijazna do družin z mlajšimi otroki, ima razvito strategijo na področju družin in otrok, kot ima na primer razvito prometno ali turistično strategijo. »Strategija ne pomeni nujno 50-stranskega dokumenta, ampak je to lahko krajši dokument, z jasnimi kratko-, srednje- in dolgoročnimi cilji, ki jih želi občina doseči na področju dela z družinami in otroki,« poudarijo v Centru Korak za korakom. »Strategija tako predstavlja usmerjevalni dokument, ki kaže pot za razvoj občine, hkrati pa je neke vrste obveza, ki spodbuja občino, da uresničuje svoje cilje ne glede na županski mandat, pa tudi občane oziroma predstavnike različnih zavodov, da skupaj z občino te cilje izpolnjujejo. Če strategija nastane v sodelovanju glavnih deležnikov v občini na področju dela z družinami in otroki, ni vsiljena, ampak je to skupna strategija, h kateri so zavezani vsi,« opišejo.

8 slovenskih občin v razvoj strategije do družin z mlajšimi otroki prijazna občina

V Centru za kakovost v vzgoji in izobraževanju ( Pedagoški inštitut) Korak za korakom so v začetku minulega leta pognali pobudo PRIMOKIZ – celostna podpora družinam z otroki do sedmega leta starosti. Izvedli so prva dva ključna koraka modela in začeli tretjega. V prvi fazi so k sodelovanju v iniciativi privabili osem slovenskih občin (Cerkno, Postojna, Slovenska Bistrica, Ljutomer, Razkrižje, Škofja Loka, Bled in Trbovlje). V teh osmih občinah so župani in županje podpisali pismo o nameri, v katerem se zavezujejo, da si bodo v prihodnosti prizadevali za razvoj strategije »družinam z mlajšimi otroki prijazna občina«.

Prek strategije bodo promovirali kakovosten celostni razvoj predšolskih otrok. Posledično bodo izboljšali kakovost bivanja za družine z mlajšimi otroki in na splošno višali standard bivanja v občini. Vsaka občina je v svoji upravi določila tudi lokalnega koordinatorja, ki bo skrbel za potek iniciative na lokalni ravni, pojasnijo dosedanje delo pri projektu.

Povezovanje in lokalno sodelovanje za spodbudno okolje za otroke

Na lokalni ravni so v drugi fazi pobude oblikovali tudi lokalne akcijske time (LAT), ki so sestavljeni iz različnih posameznikov in organizacij, ki delujejo na področju otrok in njihovih družin. »Pomembno je, da LAT predstavljajo raznoliki posamezniki iz vsaj treh sektorjev (izobraževanje, zdravstvo, sociala). LAT vodi lokalni koordinator, ki pa ima stalno strokovno podporo facilitatorja in Pedagoškega inštituta,« še povedo v Centru.

Sodelujoče v iniciativi so izobrazili za delovanje v sklopu projekta, zagotavljajo jim tudi stalno podporo. V občinah so v drugi polovici leta skupno izvedli 13 srečanj LAT. »Cilj srečanj LAT je medresorski dialog ter ocena in pregled obstoječih storitev in dejavnosti, ki so v občini namenjene otrokom in družinam: kaj v občini že obstaja, kaj je dobro, kaj bi lahko bilo boljše, kaj se prekriva, kaj lahko združijo. Ključno pa je, da vse te pridobljene informacije dopolnijo še z mnenjem staršev in otrok (kot glavnimi uporabniki storitev za družine in otroke),« poudarijo v Centru. Vse te informacije so zbrane v situacijski analizi, ki bo v naslednjem koraku podlaga za pripravo strategije.

Otrokom prijazna Unicefova mesta

V Sloveniji se z nazivom otrokom prijazno Unicefovo mesto ponaša 15 občin: Nova Gorica, Ruše, Piran, Ljubljana, Velenje, Maribor, Trbovlje, Domžale, Kamnik, Zagorje ob Savi, Radlje ob Dravi, Hrastnik, Postojna, Ptuj in Kidričevo. Kot pojasnijo pri Unicefu Slovenija, se v mrežo priključijo občine, program se izvaja tako na ruralnih kot urbanih območjih in ni omejen na mesto, temveč na občinske meje, kjer ima občinska uprava svoje pristojnosti. Imenovanje projekta pa je prevod Unicefovega globalnega naziva (Child friendly cities).

Unicef v sodelovanju z županom, občinsko upravo in projektnim odborom spodbuja uresničevanje Konvencije o otrokovih pravicah neposredno v lokalnem okolju. Znotraj mreže ponudi strokovno podporo za vodenje procesa, prek delitve znanja in veščin, globalnih praks in mreženja med mesti.

Ko jih povprašamo, zakaj je delež pridruženih občin tako majhen, odgovorijo, da delež občin oziroma otrok, ki živijo v teh občinah, niti ni tako zelo majhen, saj mreža vključuje tudi nekaj največjih mestnih občin. »Pa vendar je še bolj pomembno, da je kriterij vključitve občine v mrežo izkazana pobuda za dodatno delo in vlaganje naporov, usmerjenih v ustvarjanje še bolj podpornega in odzivajočega se lokalnega okolja na potrebe otrok – z drugimi besedami, da je izkazan interes za ustvarjanje bolj prijaznega okolja po meri otrok.«

Do otrok prijazna občina:

  • se zaveda pomena vlaganja v otroke,
  • ima povezane storitve vseh glavnih stebrov (izobraževanje, sociala in zdravstvo),
  • ima razvito strategijo na področju družin in otrok,
  • ima izboljšano varnost za otroke,
  • ima urejena otroška igrišča in zelenice,
  • ima možnost za participacijo najmlajših občanov.

 

Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Izobraževanje 2021.

Nazaj na kategorijo obcine.
(Visited 116 times, 6 visits today)