Blaženje podnebnih sprememb – razvojna priložnost za lokalno skupnost

30 novembra, 2020

Umanotera in društvo Focus sta v okviru projekta LIFE CARE4CLIMATE organizirala konferenco z naslovom Kako lokalne skupnosti merijo in učinkovito zmanjšujejo svoje izpuste toplogrednih plinov.

Udeleženci so se seznanili z domačimi in tujimi izkušnjami na področju spremljanja izpustov toplogrednih plinov in načrtovanja ukrepov za njihovo zmanjšanje na ravni občin ter spoznali navdihujoče občinske projekte zniževanja izpustov na področjih energetike in mobilnosti.

Finska podpira občine pri podnebnih ukrepih

Finska je sprejela cilj, da bo dosegla podnebno nevtralnost že do leta 2035 (EU do leta 2050). S tem je poslala jasno sporočilo vsem družbenim sektorjem in dala dodaten zagon za sodelovanje v tem velikem družbenem podvigu tudi občinam. Podnebno napredne finske občine so povezane v mrežo (Hinku) in so deležne močne podpore pri spremljanju izpustov in načrtovanju ukrepov. Mreža je namenjena spodbujanju izmenjave znanj, predvsem o dobrih praksah blaženja podnebnih sprememb, podpori občinam pri njihovih podnebnih ukrepih ter ustvarjanju povpraševanja po podnebju prijaznejših izdelkih in storitvah. Laura Saikku, raziskovalka na Finskem inštitutu za okolje SYKE, ki za občine izračunava ogljični odtis in koordinira podporno mrežo, je na konferenci izpostavila: »Enotna metoda merjenja in vsako leto sveži podatki predstavljajo pomembno podporo lokalnim podnebnim prizadevanjem ter monitoringu učinkov različnih ukrepov«.

Sistematično delo obrodi sadove: primorske občine

V Sloveniji za razliko od Finske na državni ravni nimamo vzpostavljene podpore občinam na področju blaženja podnebnih sprememb, ampak to nalogo opravljajo lokalne energetske agencije. Direktor Goriške lokalne energetske agencije GOLEA Rajko Leban je na konferenci predstavil njihov sistem celovitega energetskega menedžmenta v primorskih občinah, ki so zaradi uspešnih projektov energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije v preteklih letih prejele številna priznanja za energetsko najbolj učinkovite občine. Pri tem je izpostavil: »Z zaključenim krogom merjenja, načrtovanja ukrepov in spremljanja njihovih učinkov se gradi usposobljenost lokalne skupnosti in vzpostavljen je sistem stalnih izboljšav pri doseganju prihrankov izpustov ob optimalni porabi finančnih virov lokalne skupnosti».

Gorenjska s TEPN

Gorenjska je leta 2018 prva med slovenskimi regijami pristopila k pripravi akcijskega načrta za trajnostno energijo in podnebne spremembe (TEPN) – nove oblike strateškega podnebno-energetskega načrta do leta 2030 na podlagi metodologije v okviru Konvencije županov za podnebne spremembe in energijo. Direktor Lokalne energetske agencije Gorenjske (LEAG) Anton Pogačnik je na konferenci predstavil proces priprave TEPN in uporabo tega akcijskega načrta pri načrtovanju ukrepov za zmanjšanje porabe energije, povečanje energetske učinkovitosti in uporabo obnovljivih virov energije. Ocenil je, da »so TEPN koristno orodje občin ali celotnih regij za napredovanje pri zmanjševanju emisij.« Vse pogosteje so tudi predpogoj za financiranje s strani EU, ki pa je bistvenega pomena za izvajanje ambicioznih projektov.

Občina Krško uspešna pri trajnostni mobilnosti

Na tokratni konferenci sta bili izpostavljeni praksi na področjih prometa in oskrbe z energijo, ki sta v Sloveniji sektorja z največjimi izpusti toplogrednih plinov: Romana Pečnik, strokovna sodelavka za investicije na Občini Krško je predstavila aktivnosti na področju trajnostne mobilnosti, s katerimi Krško postaja bolj čisto in varno mesto, občina pa je med najuspešnejšimi izvajalkami Evropskega tedna mobilnosti pri nas.

Občina Loški Potok ustanovila Lesno zadrugo

Župan občine Loški Potok Ivan Benčina pa je predstavil skupnostne energetske projekte, ki se v tej močno gozdnati občini v prvi vrsti osredotočajo na uporabo lesne biomase. Da bi ohranili delovna mesta in finančna sredstva v lokalnem okolju, so ustanovili Lesno zadrugo Loški Potok in vzpostavili sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB). Zadruga je s spodbujanjem zaključevanja snovnih, energetskih in finančnih tokov gonilo lokalnega krožnega gospodarstva in je uspešen primer v tujini močno razširjenega zadružnega modela upravljanja z lokalnimi viri.

Dobre prakse so jasno pokazale, da blaženje podnebnih sprememb ni samo moralna dolžnost, pač pa je za lokalne skupnosti tudi razvojna priložnost, saj prinaša kakovostno življenjsko okolje, prihranke, priložnosti za lokalno ekonomijo in zelena delovna mesta ter ne nazadnje tudi podobo napredne skupnosti.

 

Vir: Umanotera

Nazaj na kategorijo obcine.
(Visited 67 times, 1 visits today)