Navadni regrat (Taraxacum officinale) je po vsem svetu razširjena zelnata trajnica in ena prvih divjih spomladanskih rastlin, ki se v večjih količinah znajde na naših krožnikih.
V kulinariki uporabljamo regratove liste in cvetove, mlete pražene korenine pa se uporabljajo kot kavni nadomestek. Uživanju cvetnih stebel se, kot svetuje Inštitut za nutricionistiko, raje izognimo, saj le-ta vsebujejo večje količine grenkega glikozida taraksacina, ki v večjih odmerkih povzroča slabost, drisko in bruhanje.
Ne le regratova solata, tudi juha ali priloga
Mlade liste, ki jih nabiramo vse do cvetenja, največkrat uporabljamo v solatah, vendar se izjemno dobro obnesejo tudi v juhah ali kuhani na pari, kot priloga. Za kuhanje so primerni tudi nekoliko starejši listi, ki postanejo trši in zato manj primerni za solate.
Zdravilni učinki regrata
Listi vsebujejo izjemno visoke količine vitamina K ter predstopnje vitamina A, pa tudi visok delež vitaminov C, B2 in B6. Od mineralov so v regratu v največjih količinah zastopani kalcij, železo in mangan.
“Listi in korenine regrata se že tradicionalno uporabljajo predvsem kot diuretik in sredstvo za pospeševanje prebave. Pospešuje namreč izločanje urina, zaradi vsebovanih grenčin pa pospešuje delovanje jeter in žolčnika, kar pomeni, da blagodejno vpliva na prebavne težave. Uporablja se tudi ob izgubi teka. Zaradi visoke vsebnosti inulina ga priporočajo sladkornim bolnikom. Najpogosteje se uporablja poparek, ki ga pripravimo tako, da eno žličko posušene rastline (listi, korenina, ali oboje) prelijemo s skodelico vrele vode,” navajata Inštitut za nutricionistiko in NIJZ.
Regrat pa prinaša koristi že tudi, ko ga nabiramo, saj se ob tem gibamo na svežem zraku, v naravi!
