Vsaka prenova stavbe za dolgoročen uspeh potrebuje celovit pristop k procesu vse od idejnih načrtov do izvedbe in nenazadnje rabe. Za stavbe kulturne dediščine pa ob tem veljajo še posebne omejitve in posebnosti, zato so prenove v teh primerih še bolj kompleksne, ob tem pa zahtevajo sodelovanje več deležnikov. Vse to je spodbudilo razvoj modela PEP – Projekt celovite (energetske) prenove, ki z vodili kakovosti skuša olajšati proces prenove starejših, kulturno pomembnih zgradb.
Upoštevati je treba veliko podrobnosti
Model PEP, razvit v okviru integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, vključuje podrobnejše korake pri prenovi stavb ter upošteva vodila kakovosti, ob čemer zajema več področij oziroma stadijev prenove:
- oblikovanje projektne naloge, idejne zasnove
- pregled stanja stavbe in razpoložljivost finančnih sredstev investitorja
- analize energijskih in drugih kazalnikov (požarna, potresna in električna varnost ter kakovost bivalnega in grajenega okolja)
- pregled možnih virov sofinanciranja
- preverjanje pogojev za prenovo
- izdelava projekta za izvedbo
- izbira izvajalca in vzpostavitev mehanizma zagotavljanja kakovosti
- izdelava načrta upravljanja stavbe po prenovi in monitoring
Kot pravijo na Gradbenem inštitutu ZRMK, je bil model PEP že uspešno implementiran na več stavbah, med drugim pri prenovi 20-stanovanjske spomeniško zaščitene stavbe iz leta 1922 v Ljubljani. Prenova je potekala med oktobrom 2022 in septembrom 2024 ter je prejela tudi priznanje Šole prenove v letu 2024.
