Kot poudarjajo na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) gre pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za zelo kompleksno upravno dejanje, za katerega investitor porabi veliko časa še preden se loti samega projekta. Upoštevati mora namreč več področij, kot so komunala, ceste, energetika, umeščanje v prostor, varovanje okolja, kulturna dediščina itd.
Upoštevati je treba veliko vidikov
Čas izdaje gradbenih dovoljenj v Sloveniji pravzaprav naj ne bi bistveno odstopal od časa, ki ga za tovrstno dovoljenje potrebujejo drugod po Evropi. Kot navajajo na ministrstvu, je bilo denimo v letu 2023 in prvem delu leta 2024 za izdajo odločbe za stanovanjsko stavbo v povprečju potrebnih 130 dni.
»V ta rok je treba prišteti tako čas, ki ga porabi investitor, da vlogo ustrezno dopolni, kot tudi čas, da se z nameravanim posegom seznanijo stranski udeleženci, in nenazadnje čas od same izdaje odločbe do datuma pravnomočnosti,« še dodajajo.
Hkrati pa je tudi vse več vidikov, ki jih je pri izdaji gradbenih dovoljenj treba upoštevati, kot so denimo učinkovita raba energije in prilagajanje podnebnim spremembam. Povečalo se je število mnenjedajalcev, sprememba družbenega sistema pa je vse udeležence bolj opolnomočila – zaradi seznanjanja stranskih udeležencev, kot so denimo sosedje, je postopek še toliko daljši in bolj zapleten.
Vsi se strinjajo, da je postopke treba poenostaviti
O problematiki gradbenih dovoljenj so se v začetku junija pogovarjali tudi na strokovnem posvetu na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer so sodelovali predstavniki ministrstev, upravnih enot in občin ter gospodarstva. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je med drugim poudarila, da se gradbena panoga v Sloveniji sooča predvsem s prepočasnim tempom izvajanja razpisov in dolgotrajnimi, prezapletenimi in pogosto nesmiselnimi birokratskimi postopki.
Kot so poudarili prisotni, je pohitritev postopkov toliko pomembnejša ob rasti pomanjkanja stanovanj, hkrati pa bi tudi povečala stabilnost gradbene panoge in okrepila zaupanje v državne institucije. Izpostavili so predvsem nujnost tesnejšega in učinkovitejšega sodelovanja med različnimi deležniki, poudarili pa so tudi pomen večje digitalizacije, vključno z rabo umetne inteligence.
Možne rešitve so že v obravnavi
5. junija je bil sicer Vladi predstavljen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona, ki vključuje številne ukrepe za debirokratizacijo, hitrejše odzive resorjev ter učinkovitejše postopke za pridobitev gradbenih dovoljenj. Aktualna novela Zakona o splošnem upravnem postopku pa prinaša večjo digitalizacijo, ki bo razširila možnosti in olajšala postopke za uporabnike storitev ter hkrati razbremenila zaposlene na upravnih organih.
