Avtor JS 1:11 pop GOSPODARSTVO

Z ukrepi na pomoč gospodarstvu: 1,2 milijarde evrov

Letošnje leto v gospodarstvu so gotovo zaznamovale dokaj burne politične razmere, ki so s seboj prinesle opazen porast cen energentov. Strokovnjaki za naslednje leto napovedujejo ohlajanje gospodarstva, država pa ukrepe pomoči, s katerimi bi energetsko krizo v gospodarstvu nekoliko omilila.

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) ugotavljajo, da se gospodarska rast v zadnjem četrtletju letošnjega leta znižuje.

V poročilu, ki so ga objavili prejšnji teden, navajajo, da se je izvoz blaga v države EU v oktobru ponovno zmanjšal že drugi mesec zapored. Enaka ali manjša je tudi proizvodnja v večini dejavnosti – izjema so le visoko tehnološke dejavnosti.

Vse manjše je bilo tudi trošenje gospodinjstev, a v novembru se je poslabševanje gospodarske klime prekinilo. Povečalo se je zaupanje tako v večini dejavnosti, kot tudi med potrošniki. Na uradu ocenjujejo, da je slednje povezano tudi z zmanjševanjem negotovosti glede dobave energentov in s tem povezanimi ukrepi.

Za pomoč podjetjem 1,2 milijarde evrov

Prav v zvezi z energenti pa je državni zbor pretekli petek sprejel zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, predvidoma vreden 1,2 milijarde evrov. Zakon obsega več oblik pomoči, ena ključnih pa je subvencioniranje visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare, ki bo temeljila na podlagi začasnega kriznega okvirja pomoči EU, in bo veljala od 1. januarja do 31. decembra 2023.

Do pomoči bodo upravičene pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost z izjemo malih poslovnih odjemalcev, ki imajo ceno elektrike in plina že regulirano, ter subjektov iz dejavnosti financ in zavarovalništva. Prijava za pomoč je onemogočena tudi tistim podjetjem, ki državi dolgujejo 50 evrov ali več, ali pa so v postopku stečaja ali likvidacije.

Poudarek na ohranjanju delovnih mest

Poleg tega pa omenjeni predlog zakona vključuje tudi dva ukrepa za ohranitev delovnih mest, katerih namen je delodajalcem omogočiti skrajšanje delovnega časa oziroma v napotitev delavcev na čakanje na delo doma. Z njima bodo upravičeni delodajalci lahko pridobili delno povračilo nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega ali začasnega čakanja delavcev na delo.

Za dodatno pomoč pri zagotavljanju sredstev so predvidena tudi posojila Slovenskega podjetniškega sklada in Slovenskega regionalnega razvojnega sklada ter SID banke.

(Visited 28 times, 1 visits today)
Close