V prvem četrtletju je BDP padel za 2,3 odstotka

1 junija, 2020

Na Umarju na osnovi statističnih podatkov ugotavljajo, da se je realni BDP v prvem letošnjem četrtletju medletno zmanjšal za 2,3 odstotka. Pri tem je bil padec gospodarske aktivnosti večji kot v EU.

K padcu je zaradi povečanja negotovosti in zaprtja vseh nenujnih storitvenih dejavnosti, v povezavi z ukrepi za zajezitev širjenja epidemije COVID-19 sredi marca, največ prispeval upad v skupini dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva, opazno je upadla tudi potrošnja gospodinjstev.

»Med agregati potrošnje se je medletno okrepila le končna državna potrošnja. Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov so aprila strmoglavila na najnižje vrednosti v zgodovini, tudi maja pa ostajajo močno pod ravnjo pred globalno razširitvijo koronavirusa. V drugem četrtletju tako pričakujemo še močnejše zmanjšanje gospodarske aktivnosti, kar, upoštevajoč zadnje napovedi za trgovinske partnerice, nakazuje na velik padec aktivnosti v letošnjem letu,« razlagajo na Umarju.

 

K padcu najbolj prispevale storitvene dejavnosti

K padcu dodane vrednosti v prvem letošnjem četrtletju so zaradi močno skrčene dejavnosti v času trajanja zaščitnih ukrepov od sredine marca največ prispevale storitvene dejavnosti, še zlasti gostinstvo, trgovina in promet ter različne storitvene dejavnosti, na katere so omejitve in zaščitni ukrepi vplivali še posebej izrazito (osebne storitve, igralništvo).

Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo rešujeta januar in februar

V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu je bila zaradi višje aktivnosti v prvih dveh mesecih, dodana vrednost v prvi četrtini leta še medletno višja, pri čemer podatki za marec že kažejo opaznejši upad. Med predelovalnimi dejavnostmi so največji upad zabeležile dejavnosti, povezane z avtomobilsko industrijo, proizvodnjo električnih naprav in vmesnih proizvodov, razmeroma skromen pa je bil upad v prehrambeni in farmacevtski industriji.

Trg dela stabiliziral prvi protikoronski paket

»Na trgu dela so se razmere začele slabšati v drugi polovici marca, ko se je začelo povečevati število registrirano brezposelnih, ki je bilo v drugi polovici maja medletno že za približno petino višje. Rast števila brezposelnih se je v zadnjih tednih ustavila, njihovo ponovno povečevanje pa pričakujemo po izteku ukrepov prvega protikoronskega paketa,« pravi Maja Bednaš, direktorica UMAR.

Pičle tudi naložbe v osnovna sredstva

V prvem četrtletju so se znižale tudi naložbe v osnovna sredstva, ki so bile medletno nižje za 6,3 %. Slednje je predvsem posledica nižjih naložb v opremo in stroje, ki so bile zaradi umirjanja aktivnosti v mednarodnem okolju nižje že v zadnjem lanskem četrtletju.«Letos so se še dodatno znižale zaradi zaostrenih razmer v mednarodnem okolju in težav podjetij pri transportu, ki so jih povzročili omejitveni ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa ter velike negotovosti, ki vpliva na investicijske odločitve podjetij,« razlagajo na Umarju.

 

Krčenje zunanje trgovine

Padec svetovne trgovine in mednarodne omejitve so vplivale tako na padec izvoza (-1,6 odstotka) kot uvoza (-2,5 odstotka) v prvem četrtletju. Izvoz blaga v EU je v prvem četrtletju medletno upadel za 5 odstotkov, najizraziteje v Italijo. Zaradi negotovosti in omejitvenih ukrepov se je povečal upad v menjavi večine storitev (predvsem v segmentu potovanj in transporta). Prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP je bil pozitiven (0,5 odstotnih točk).

Nazaj na kategorijo gospodarstvo.
(Visited 39 times, 2 visits today)