Ustavno sodišče začasno zadržalo izvajanje spornih členov protikoronske gradbene zakonodaje

16 julija, 2020
Andreja Šalamun

Ustavno sodišče se je odločilo za ustavno presojo protikoronske zakonodaje s področja gradbeništva in tako začasno zadržalo izvajanje tistih sprememb v zakonih, ki zadevajo gradbeno zakonodajo in sodelovanje okoljskih organizacij v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj. Nevladne organizacije odločitev pozdravljajo, predstavniki vlade pa so prepričani, da se bodo zato ustavili številni pomembni infrastrukturni projekti. 

 

»Ko se boste naslednjič Korošci, Belokranjci, Zasavci in Posavci spraševali, zakaj še ni tretje razvojne osi, in mnogi drugi, zakaj ni obvoznice, ki jo blokira kako obskurno društvo za zaščito zlate ribice, se obrnite na Ustavno sodišče RS,« je odločitev Ustavnega sodišča na družbenem omrežju Twitter komentiral predsednik vlade Janez Janša. Tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je tvitnil, da je ustavno sodišče s to odločitvijo zadržalo ‘prvo lopato’ na tretji razvojni osi, ki je bila načrtovana septembra letos.

Kot so pojasnili na Ustavnem sodišču, so sklenili začeti postopek za oceno ustavnosti 2. člena zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19, ki do konca leta 2021 podaljšuje spremembe s področja gradbene zakonodaje iz prvega protikoronskega zakona. Do končne odločitve je izvrševanje tega dela zakonodaje zadržano.

 

Preprečiti želijo nastanek škodljivih posledic

V obravnavanem primeru se postavlja vprašanje ustavne skladnosti zakonskih določb, ki nevladnim organizacijam odvzemajo pravico do statusa stranskega udeleženca v postopkih izdaje okoljevarstvenih soglasij in začasno določajo strožje pogoje za njihovo sodelovanje v posameznih upravnih postopkih izdaje gradbenih dovoljenj za gradnje, ki vplivajo na okolje. »Če bi se izkazalo, da izpodbijane določbe, za katere je Ustavno sodišče začelo postopek ocene njihove ustavnosti, niso protiustavne, bi zadržanje njihovega izvrševanja sicer lahko, kot zatrjuje vlada, povzročilo nastanek škodljivih posledic glede na možnosti čimprejšnjega zagona gospodarskih aktivnosti zaradi posledic epidemije zaradi bolezni COVID-19. Vendar te po oceni Ustavnega sodišča ne morejo odtehtati posledic, ki bi jih lahko povzročilo izvrševanje izpodbijanih določb, če bi se v presoji izkazalo, da so te protiustavne,« pojasnjujejo na sodišču.

 

Primer bodo obravnavali prednostno 

Poudarijo, da povzroča gradnja objektov za okolje in prostor težko popravljive škodljive posledice in spremembe, ki jih je težko oziroma nemogoče odpraviti. »Še toliko bolj to velja za gradnje tako velikih in kompleksnih razsežnosti, kakršne so hidroelektrarne. Če bi se na podlagi gradbenih dovoljenj taki posegi v prostor in okolje že začeli izvajati, še preden bi Ustavno sodišče odločilo o ustavnosti izpodbijanih določb, pri čemer bi se glede na 2. člen Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) v zvezi s 100.e členom Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) gradnje lahko začele že na podlagi dokončnosti gradbenih dovoljenj, izdanih v integralnem postopku, bi nedvomno lahko nastale tudi nepopravljive škodljive posledice za okolje. Zato bi izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa povzročilo hujše škodljive posledice, kot če se morebiti ustavnoskladne izpodbijane zakonske določbe določen čas do končne odločitve Ustavnega sodišča ne bi izvrševale,« so pojasnili na sodišču in dodali, da bodo zadevo obravnavali prednostno, da bi bil ta čas pomembno omejen. 

Nazaj na kategorijo gospodarstvo.
(Visited 24 times, 1 visits today)