Na Umarju ugotavljajo, da je drugi val epidemije najbolj prizadel storitvene dejavnosti, na izvozno usmerjene dejavnosti in gradbeništva pa ni imel vidnejšega vpliva.
»V Sloveniji se je ob strogih zajezitvenih ukrepih ob drugem epidemiološkem valu prodaja v trgovini in nekaterih storitvenih dejavnostih v zadnjem četrtletju precej zmanjšala. Podobno kot v prvem valu je bilo najmočneje prizadeto gostinstvo, kjer se je z zaprtjem nastanitvenih in gostinskih obratov prihodek več kot prepolovil. Epidemija in ukrepi za njeno zajezitev so zaradi manjšega povpraševanja močno vplivali tudi na gibanje nekaterih cen storitev in blaga,« v okviru februarskega Ekonomskega ogledala razlagajo na Umarju.
Zmanjšani izdatki gospodinjstev
Zmanjšali so se tudi izdatki gospodinjstev za osebne, razvedrilne, športne in druge storitve. Zaradi zaprtja nenujnih trgovin se je močno skrčila prodaja v trgovini z motornimi vozili in trgovini na drobno, v slednji je najbolj upadel prihodek v trgovini z oblačili in obutvijo ter pohištvom in gospodinjsko opremo. Ob delnem in začasnem odprtju se je decembra v nekaterih segmentih prodaja povečala, a se je z vnovičnim zaprtjem januarja zopet zmanjšala.
Sprememba cen storitev in blaga
Epidemija in ukrepi za njeno zajezitev so zaradi manjšega povpraševanja močno vplivali tudi na gibanje nekaterih cen storitev in blaga. Medletni padec cen življenjskih potrebščin je bil januarja sicer nekoliko manjši, k čemur je največ prispevalo razmeroma skromno sezonsko znižanje cen obleke in obutve. K nižjim cenam so še naprej največ prispevale nižje cene naftnih derivatov, se je pa njihov padec postopoma zmanjšal. »Rast cen hrane in storitev je ostala nizka, kar povezujemo z večjo ponudbo zaradi dobre letine, skromno aktivnostjo v gostinstvu ter popolnim zaprtjem nekaterih drugih dejavnosti,« razlagajo na Umarju.
Gradbeništvo in izvoz nista vidno prizadeta
V drugem epidemiološkem valu izvozno usmerjene dejavnosti in gradbeništvo niso bili vidneje prizadeti. Izvoz blaga v države EU in proizvodnja predelovalnih dejavnosti sta v zadnjem lanskem četrtletju okrevala na predkrizni ravni, močno se je okrepila tudi gradbena dejavnost, zlasti zaradi povečanja v gradnji stanovanjskih stavb.
Na Umarju dodajajo, da kazalniki zaupanja nakazujejo na nadaljevanje ugodnih gibanj na začetku letošnjega leta, pritrjujeta jim tudi podatka o porabi elektrike in obsegu prometa po slovenskih avtocestah, ki sta bila januarja le nekoliko manjša kot pred letom.
Velik primanjkljaj zaradi ukrepov blažitev posledic epidemije
»Ob ohranjanju interventnih ukrepov povečanje števila brezposelnih decembra in januarja ni bistveno odstopalo od sezonskih povišanj v preteklih letih, na začetku februarja pa je bilo že zaznati njihovo zmanjšanje. Število brezposelnih je bilo sicer konec januarja medletno večje za 14,6 odstotka. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja po denarnem toku se je zaradi poslabšanja gospodarskih razmer in ukrepov za blažitev posledic epidemije v letu 2020 močno povečal in je znašal 3,5 milijarde evrov. Podobna so tudi gibanja gospodarske aktivnosti v evrskem območju. Ta se je po prvi oceni Eurostata v zadnjem četrtletju 2020 ob zaostritvi zajezitvenih ukrepov v drugem epidemiološkem valu znova skrčila, vendar precej manj v prvem,« poudarjajo na Umarju.
