Sredstva Sklada za pravičen prehod za savinjsko-šaleško in zasavsko območje

27 februarja, 2020
Sredstva Sklada za pravičen prehod za savinjsko-šaleško in zasavsko območje

Evropska komisija je včeraj v sklopu letnega cikla evropskega semestra objavila 28 poročil o državah, v katerih analizira ključne socialno-ekonomske izzive vsake države članice. V prilogi o regijah, ki bi bile lahko upravičene do sredstev Sklada za pravičen prehod, Evropska komisija izpostavlja tudi savinjsko-šaleško in zasavsko območje.

Evropska komisija je januarja 2020 predlagala ustanovitev Sklada za pravičen prehod, ki bi zagotovil finančno pomoč regijam in sektorjem v vseh državah, ki bi jih prehod v podnebno-nevtralno gospodarstvo najbolj prizadel. Kot so pojasnili na komisiji, vsako poročilo o državi vključuje tudi posebno prilogo, ki je namenjena identifikaciji potencialnih regij ali sektorjev, ki bi bili lahko upravičeni do finančne pomoči Sklada za pravičen prehod. Komisija se namreč zaveda, da so ekonomsko-socialni izzivi in naložbene potrebe, s katerimi se srečujejo države in njihove regije pri prehodu v podnebno-nevtralno gospodarstvo, različni. Pravijo, da predstavlja identifikacija posameznih regij ali sektorjev znotraj države podlago za začetek dialoga z nacionalnimi oblastmi.

Usmeritev na konkurenčno trajnostnost

Poleg zgoraj omenjene novosti, tokratna poročila o državah v primerjavi s predhodnimi vsebujejo še dve novosti. Prva je ta, da se skladno z usmeritvami ključnih dokumentov Evropske komisije, kot sta na primer Letna strategija za trajnostno rast in Evropski zeleni dogovor, se analiza poročil o državah  osredotoča na konkurenčno trajnostnost, namenjeno vzpostavitvi gospodarstva, ki deluje v korist ljudi in planeta. Tako vsako poročilo vsebuje posebno poglavje o okoljski trajnostnosti, ki analizira izzive in priložnosti, ki jih državi prinaša podnebno energijski prehod. Poleg tega identificira potrebne strukturne reforme in najpomembnejše naložbene potrebe na področjih, kot so energetika, promet in stavbe.

Druga novost pa je ta, da vsako poročilo o državi zdaj vključuje povzetek ocene napredka držav članic pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, pa tudi posebno prilogo, ki prikazuje uspešnost posamezne države pri teh ciljih in trend v zadnjih petih letih.

Slovenija brez strategije za prilagajanje na podnebne spremembe

Tako poročilo o Sloveniji 2020 med drugim ugotavlja, da slovensko gospodarstvo še vedno trdno raste, čeprav je rast nižja kot v preteklih letih, hkrati pa se izboljšujejo tudi razmere na trgu dela. »Tovrstne razmere predstavljajo dobro podlago za sprejem potrebnih strukturnih reform, ki bi prispevale k izboljšanju dolgoročne vzdržnosti javnih financ in gospodarstva, vendar pa so napori za sprejem reform, ki bi naslovili izzive starajočega se prebivalstva, zelo omejeni,« pravijo na Evropski komisiji. Dodajo, da je naša država naredila omejen napredek pri sprejemanju pokojninske in zdravstvene reforme, medtem ko pri vzpostavitvi sistema dolgotrajne oskrbe ni nobenega napredka. Poročilo tudi ugotavlja, da ogljična intenzivnost gospodarstva ostaja visoka in da Slovenija nima celovite strategije za prilagajanje na podnebne spremembe.

Dosegamo cilje trajnostnega razvoja

Poročilo tudi ugotavlja, da Slovenija dosega cilje trajnostnega razvoja in da se glede večine od 17 ciljev, zlasti socialnih, uvršča višje kot znaša povprečje EU. »Razlike v dohodkih so nizke, socialni indikatorji pa se izboljšujejo. To potrjujejo tudi kazalniki v okviru evropskega stebra socialnih pravic. Kazalnik, kjer se Slovenija uvršča pod evropsko povprečje in je moč zaznati celo upadajoč trend, pa je delež naložb v BDP-ju. Ta je v letu 2018 znašal 19,2 odstotka, medtem ko je povprečje EU 20,9 odstotka,« pravijo na Evropski komisiji.

Omejen napredek

Na splošno Evropska komisija napredek Slovenije pri uresničevanju lanskih priporočil ocenjuje kot omejen. Nekaj napredka je bilo zaznati pri uresničevanju cilja za povečevanje zaposljivosti nizko usposobljenih in starejših delavcev ter cilja za izboljšanje konkurenčnosti, profesionalizacije in neodvisnega nadzora pri javnem naročanju. Omejen pa je napredek pri uresničevanju cilja osredotočanja naložbenih gospodarskih politik na prehod v nizkoogljično družbo.

 


Nazaj na kategorijo GOSPODARSTVO.

(Visited 24 times, 2 visits today)