Evropska komisija je pred kratkim sprejela novo strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam. V njej je določila načrt, kako se pripraviti na neizbežne vplive podnebnih sprememb. Cilj predlogov, ki nadgrajujejo strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam iz leta 2013, je, da se pozornost od razumevanja problema preusmeri k razvoju rešitev in da preidemo od načrtovanja k izvajanju.
Kot je poudarila Evropska komisija, podnebne spremembe, ki se kažejo kot vročinski vali, uničujoče suše, uničeni gozdovi in dvigovanje morske gladine, že terjajo svoj davek v Evropi in po svetu.
»Podnebne spremembe se dogajajo že danes, zato moramo zgraditi odpornejši jutri,« pravijo na Komisiji in dodajajo, da je bilo prejšnje desetletje, v katerem je kar osemkrat padel rekord najtoplejšega leta, najtoplejše doslej. »Ekstremni vremenski in podnebni dogodki so vse pogostejši in resnejši. Segajo od gozdnih požarov, kakršnih še nismo doživeli, vročinskih valov nad arktičnim krogom, uničujočih suš na sredozemskem območju, orkanov, ki pustošijo po najbolj oddaljenih regijah EU, do doslej največjih izbruhov lubadarja, ki uničujejo gozdove v srednji in vzhodni Evropi. Postopni naravni procesi, kot so dezertifikacija, izguba biotske raznovrstnosti, degradacija tal in ekosistemov, zakisljevanje oceanov ali dvigovanje morske gladine, so dolgoročno enako škodljivi,« pravijo na Komisiji.
Ogromne gospodarske izgube
Gospodarske izgube, ki so posledica ekstremnih vremenskih dogodkov, samo v Evropi na leto presegajo 12 milijard evrov. Po ocenah strokovnjakov pa naj bi izpostavljenost temperaturam, višjim za tri stopinje Celzija v primerjavi s temperaturami, ko je bila Evropa na predindustrijski ravni, gospodarstvu na leto povzročila za vsaj 170 milijard evrov izgub. Podnebne spremembe pa ne vplivajo le na gospodarstvo, ampak tudi na zdravje in dobro počutje ljudi, ki vse bolj trpijo zaradi vročinskih valov. Na svetovni ravni je bila leta 2019 najhujša naravna nesreča evropski vročinski val, zaradi katerega je umrlo 2.500 ljudi.
Ukrepi morajo zajemati vse dele družbe
Kot poudarjajo na Evropski komisiji, morajo ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam vključevati vse dele družbe in vse ravni upravljanja v EU in zunaj nje. »Prizadevali si bomo za oblikovanje družbe, odporne na podnebne spremembe, in sicer z izboljšanjem znanja o vplivih podnebnih sprememb in rešitvah za prilagajanje nanje, okrepitvijo načrtovanja prilagajanja in ocenjevanja podnebnih tveganj, pospešitvijo ukrepov za prilagajanje ter krepitvijo odpornosti proti podnebnim spremembam na svetovni ravni,« obljubljajo.
Poudarjajo, da morajo ukrepi za prilagajanje »temeljiti na zanesljivih podatkih in orodjih za oceno tveganja, ki so na voljo vsem – od družin, ki kupujejo, gradijo in prenavljajo domove, do podjetij v obalnih regijah ali kmetov, ki načrtujejo svoje pridelke«. Da bi uresničili ta cilj, strategija predlaga ukrepe, ki premikajo meje znanja o prilagajanju, da bomo lahko zbrali več boljših prosto dostopnih podatkov o tveganjih in izgubah, povezanih s podnebnimi spremembami. Poudarjajo, da se bo okrepila in razširila evropska platforma za znanje o prilagajanju Climate-ADAPT, poleg tega pa bo vzpostavljen poseben zdravstveni observatorij za boljše spremljanje, analiziranje in preprečevanje vplivov, ki jih imajo podnebne spremembe na zdravje.
Vprašanja podnebne politike bodo vključena v vsa področja
Ker podnebne spremembe vplivajo na vse ravni družbe in vse gospodarske sektorje, morajo biti ukrepi za prilagajanje sistemski, navajajo na Evropski komisiji in dodajajo, da bodo vprašanja odpornosti proti podnebnim spremembam še naprej vključevali v vsa ustrezna področja politike. Komisija zagotavlja, da bo podpirala nadaljnji razvoj, izvajanje strategij in načrtov prilagajanja, in sicer s tremi medsektorskimi prednostnimi nalogami: vključevanje prilagajanja v makrofiskalno politiko, naravne rešitve za prilagajanje in lokalni ukrepi za prilagajanje.
Poudarjajo, da bo EU spodbujala podnacionalne, nacionalne in regionalne pristope k prilagajanju ter se posebej osredotočila na prilagajanje v Afriki in majhnih otoških državah v razvoju. »Z zagotavljanjem virov ob dajanju prednosti ukrepanju in povečanju učinkovitosti, povečanjem mednarodnega financiranja ter močnejšim globalnim sodelovanjem in izmenjavami na področju prilagajanja bomo povečali podporo za mednarodno odpornost in pripravljenost na podnebne spremembe,« navajajo in dodajo, da bodo sodelovali tudi z mednarodnimi partnerji, da bi tako zmanjšali razlike v mednarodnem podnebnem financiranju.
