Gospodarstvo: okrevanje bo dolgotrajno

14 januarja, 2021
Samo Kranjec

Slovensko gospodarstvo je v leto 2020 vstopilo v dobri kondiciji, epidemija Covid-19 pa ga je, tako kot celotno družbo, vrgla iz ravnotežja. Tega bo predvidoma ujelo (šele) v letu 2022.

Na Umarju pravijo, da je slovenska gospodarska aktivnost lani še rasla za 3,2 odstotka, letos pa je epidemija koronavirusa vplivala na gospodarski upad, ki so ga v svoji Jesenski napovedi ocenili na 6,7 odstotka. »Dodana vrednost bo letos predvidoma najbolj upadla v gostinskih, rekreacijskih, športnih, kulturnih in osebnih storitvah, v storitvah hotelskih nastanitev in prometu. Nekoliko manjši, a še vedno občuten bo tudi padec v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Zaradi negativnih vplivov iz mednarodnega okolja ter tujih in domačih zajezitvenih ukrepov letos pričakujemo velik upad izvoza in uvoza,« razlagajo na Umarju.

Ob veliki negotovosti, ki vpliva na naložbene odločitve, se bodo občutno skrčile tudi naložbe, zlasti v opremo in stroje. Zaradi omejenega gibanja in ponudbe v času karantene, povečane negotovosti in varčevanja bo močneje upadla tudi zasebna potrošnja, čeprav bo razpoložljiv dohodek ob podpornih ukrepih vlade podoben kot lani. Državna potrošnja se bo v kriznih razmerah prehodno okrepila.

Ukrepi države so sicer ublažili posledice pandemije …

Na delovanje gospodarstva je v veliki meri vplivala epidemija Covid-19. V kolikšni meri pa so ukrepi države ublažili posledice? Na Umarju odgovarjajo, da so v Jesenski napovedi ocenili, da bi bil padec BDP v letu 2020 brez ukrepov za blaženje epidemije covid-19 vsaj 3 odstotne točke večji, pri čemer so upoštevali prve štiri protikoronske pakete. Vsebina ukrepov PKP5 in PKP6, ki sta bila objavljena po Jesenski napovedi, je podobna v smislu ohranjanja delovnih mest in podpore delovanja podjetij in zdravstva, zato ocenjujejo, da bo to še nekoliko povečalo učinek blažitve padca BDP.

Dr. Maks Tajnikar z ljubljanske Ekonomske fakultete pa pravi, da je pandemija v Sloveniji privedla do gospodarske krize, ki presega tisto iz leta 2009. Pa tudi po izvoru sta obe različni. »Leta 2009 je nastala kot posledica prevelike rasti povpraševanja, povezane s finančno ekspanzijo, zlasti v ZDA in v svetu nasploh. Danes pa je nastala predvsem zaradi pomanjkanja ponudbe, do katerega je prišlo, ker je gospodarstvo izgubilo delovno silo, brez katere ni mogoče niti proizvajati niti trošiti. Na podlagi današnjih podatkov si upam napovedati, da bo industrijska proizvodnja letos manjša za okoli 8 odstotkov, trgovina za 9 in več odstotkov ter storitvena dejavnost daleč čez 10 odstotkov. Čeprav bo slovenski BDP napihovala visoka rast javnega sektorja z zdravstvom, šolstvom, obrambo in upravo, kar kaže visoka rast odhodkov državnega proračuna za te namene (na ravni okoli 15 odstotkov), in bolj usklajen ples industrijskega sektorja z virusom v jesensko–zimskem času, bo slovenski BDP v letu 2020 skoraj zagotovo manjši glede na leto pred tem za okoli 7 odstotkov. Takšna je tudi uradna napoved,« razlaga sogovornik.

… A niso bili izvedeni strokovno in optimalno

Tajnikar obžaluje, da nihče ni naredil analize uspešnosti vseh ukrepov, ki jih je vlada sprejela v prvem valu, čeprav je bilo jasno, da bo sledil drugi val. Še vedno bi bil čas za to analizo, saj bomo po novem letu zagotovo soočeni še s tretjim valom. Takšna analiza bi lahko bila tudi podlaga za pripravo programa cepljenja, saj gre tu za resna vprašanja nakupa, financiranja, transporta, skladiščenja, distribuiranja in samega cepljenja.

»Tudi brez analize pa ni težko našteti glavne slabosti dosedanjega odziva na pandemijo. Najprej: vsa politika je bila pasivna, v smeri pokrivanja škode, namesto da bi bila naravnana na iskanje možnosti življenja z virusom. Vlada pri oblikovanju ukrepov ni znala poiskati oblik sodelovanja z gospodarstvom, to pa ne z vlado. Gospodarska (GZS) in obrtno-podjetniška zbornica (OPZ) ter tudi sindikati s svojimi združenji so čakali na NIJZ, NIJZ se je delal strokovnjaka za zelo različne gospodarske dejavnosti, na koncu pa je vlada odločala po hrbteničnih občutkih skrbno politično izbranih strokovnjakov. V Sloveniji imamo bistveno več sposobnih ljudi, kot jih kaže ta vlada,« razlaga Maks Tajnikar.

Sogovornik pravi, da so bili vsi gospodarski ukrepi izvedbeno skrajno zbirokratizirani s številnimi pogoji in ogromnim zaostankom realizacije, ki je zniževala njihovo likvidnost in uporabnost. »Že v aprilu pa bi lahko pripravili zdravstvo in domove za starostnike za drugi val. Zdravniki verjetno ne potrebujejo šest mesecev za došolanje, v slovenskem zdravstvu je več kot 6.000 zdravnikov in 11 tisoč sester ter 10 tisoč bolniških postelj.»

Tajnikar pravi, da tudi nismo dorekli stabilnega sistema šolanja na daljavo. Čeprav je pred pandemijo veljalo za sodobno obliko, smo ga popolnoma zavozili. Šolsko ministrstvo ni imelo razpisa niti za en sodoben pedagoški pripomoček. Odločitve so se sprejemale brez statističnih podlag.

S turističnimi boni smo zakuhali drugi val in pomagali zelo malemu delu gospodarstva. In ljudje jih niso niti izkoristili.

»Neustrezne rešitve s socialnega vidika pri upokojencih, šolajočih, brezposelnih in podobno so se pokazale jasno, pa se nismo nanje odzvali. Z mrtvimi se poskuša zakriti skrajno sporne odločitve o prodajah podjetij, tujih naložbah, navezovanju na višegrajsko skupino držav, kadre brez ustreznih kvalifikacij in izkušenj, postavljanje amaterjev namesto profesionalcev, kar nima nobene veze s pandemijo. Ob tem pa se je državni proračun zadolževal, čeprav je zaradi zaprtja industrije, trgovine in storitev nastajal presežek v blagajnah gospodinjstev in podjetij. Prvi je delal zunanji dolg, kot je bilo tudi v obdobju 2004–2008, drugi je zaustavljal gospodarsko rast,« je kritičen Tajnikar.

Okrevanje se bo začelo leta 2022

V zvezi s poslovanjem slovenskega gospodarstva v letu 2021 na Umarju pravijo, da so v Jesenski napovedi zapisali, da bo gospodarska rast v letu 2021 znašala 5,1 odstotka, a je po tem prišlo do drugega vala epidemije koronavirusa in z njim obsežnejše zaprtje gospodarstva, ki so ga imeli v Jesenski napovedi navedenega kot najpomembnejše negativno tveganje.

»Strožji omejitveni ukrepi, ki bodo po naših predvidevanjih v veljavi tudi na začetku naslednjega leta, bodo vplivali na zamik v okrevanju naslednje leto. Vse bo odvisno od epidemioloških razmer v Sloveniji in drugih državah, ki so naše pomembne trgovinske partnerice, uvajanja cepiva in odzivnosti politik z ukrepi za blaženje posledic epidemije za gospodarstvo in dohodke prebivalstva,« razlagajo na Umarju. Dodajajo, da so v Jesenski napovedi predvideli, da bo gospodarska aktivnost leta 2022 dosegla raven pred epidemijo, v turizmu in še nekaterih storitvenih dejavnostih bo okrevanje še dolgotrajnejše.

 

 

 

Nazaj na kategorijo gospodarstvo.
(Visited 30 times, 1 visits today)