Javna razsvetljava: Bolj energetsko učinkovita kot pametna

september 27, 2019
Vesna Bizjak

Tako kot na vsa druga področja danes tudi v razsvetljavo prodira »pamet«. Obstaja kup inovativnih rešitev, ki pa v razsvetljavi prometne infrastrukture z redkimi izjemami še niso v uporabi.

V času pametnih naprav tudi na področju razsvetljave že obstajajo sistemi upravljanja, ki med seboj povezujejo najprej posamezne svetilke, vse skupaj pa nato v enotno centralizirano krmiljenje. S pomočjo senzorjev znajo zaznavati naravne svetlobne pogoje, povežejo se s sateliti za napoved vremena, poznajo zakonodajne omejitve, zaznavajo promet – in vse te podatke znajo uporabiti pri odločitvi o tem, kako močno in kdaj bodo svetile. Te »ukaze« podaja centralni sistem, računalnik, ki predstavlja možgane pametne razsvetljave in vsem pridobljenim podatkom doda še optimizacijo porabe električne energije.
»Senzorjev, ki bi zaznavali prisotnost prometa ter na podlagi tega ugašali in prižigali svetilke, je pri nas le za vzorec. Kar pri nas lahko imamo za pametno razsvetljavo, je običajno to, da se v določenem delu noči svetlost zmanjšuje,« pove prof. dr. Grega Bizjak iz Laboratorija za razsvetljavo in fotometrijo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Največkrat se »pamet« svetilk po njegovih besedah nanaša le oziroma predvsem na urnik osvetlitve. V takem smislu je tako rekoč povsod že prisotna pametna razsvetljava.

 

Nujna bi bila medsebojna povezava

»Obstaja pa kup pametnih rešitev, ki še niso v uporabi,« pove. Tudi izkušnje niso najboljše – svetilke morajo namreč v takih primerih med seboj komunicirati, za kar potrebujejo kanal komunikacijske povezave. Največkrat pa uporabljeni komunikacijski sistemi po besedah Bizjaka potekajo znotraj frekvenc, na katerih potekajo tudi druge komercialne komunikacije, kot je WiFi, zato prihaja do številnih motenj. »Tako imamo osvetljeno dvorišče fakultete, pa se velikokrat zgodi, da se svetilke, ki svetijo podnevi, ne dajo ugasniti,« nazorno oriše stanje pametnih sistemov osvetlitve. Poudari, da bi bilo drugače, če bi ta komunikacija potekala po žičnih povezavah, vendar teh ni. Pri prenovah razsvetljave so občine menjale (oziroma menjajo) predvsem svetilke, druge infrastrukture pa ne, saj bi to prenovo močno podražilo.

»Javna razsvetljava v splošnem predstavlja dober odstotek vse proizvedene energije, vendar jo morajo financirati občine,« Bizjak pojasni, zakaj svetilk še ne povezujemo v centralno upravljanje. »Poleg tega jih večina ni pametna, ker so takrat kupili najcenejše, nekatere niso niti povsem ustrezale standardom, prihranki pa so bili občutni,« razlaga. Prepričan je, da bodo prihranki v prihodnosti zaradi napredovanja tehnologije še večji.

 

Investicije v LED so se že povrnile

Ko so LED-svetilke prvič prišle na trg, so imele predvideno dobo obratovanja od 50 tisoč pa vse do 100 tisoč ur. Izkoristek današnje tehnologije je še boljši, vendar se občine najverjetneje ne bodo odločile za vnovično menjavo v tako kratkem času. Zanjo bi se, meni Bizjak, odločile, če bi sistem začel odpovedovati, sicer pa zagotovo ne, saj so šele dobro začele dobivati prihranke, pove. Prihranile so namreč pri porabi električne energije in pri vzdrževanju, ki pri tehnologiji LED ni potrebno.

 

Zaradi dolge dobe uporabnosti nižji stroški vzdrževanja

V Mestni občini Ljubljana (MOL) javno razsvetljavo urejajo skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja že od leta 2007. »Vsa javna razsvetljava na območju MOL je skladna z uredbo, s prehodom na tehnologijo LED pa le še povečujemo energetski prihranek,« povedo na MOL.
Posodobitve razsvetljave se večinoma izvajajo v okviru rednega vzdrževanja. Z zamenjavo svetilk dosežejo maksimalne možne prihranke, saj so vse nove svetilke izdelane na podlagi tehnologije LED, ki v primerjavi s klasičnimi svetlobnimi viri omogoča znatno večje izkoristke in usmerjanje svetlobe. »Zaradi dolge življenjske dobe modulov LED so tudi stroški vzdrževanja nižji (večinoma je po nekaj letih treba zamenjati le napajalnik v svetilki). Poleg občutno manjše porabe električne energije sodobne LED-svetilke odlikuje tudi zelo ostra omejitev sevanja svetlobe v smereh, kjer to ni zaželeno,« dodajo na MOL.

 

S sistemom prilagodljive razsvetljave opremili večja območja

Kaj pa pametna razsvetljava? »Na delih, kjer se razsvetljava sistematično obnavlja v sklopu obnove cestnih površin, so vse nove svetilke opremljene tudi s sistemom prilagodljive razsvetljave, dejstvo pa je, da se te obnove ne vodijo kot specifični namenski projekti z namenom prikazovanja prihrankov in pozitivnih učinkov na okolje, temveč postajajo sistemi prilagodljive razsvetljave in s tem povezan daljinski nadzor iz nadzornega centra že del standardne opreme za javno razsvetljavo na območju Mestne občine Ljubljana,« povedo na MOL, kjer so s sistemom prilagodljive razsvetljave opremljena že večja območja. Sistem prilagodljive razsvetljave lahko deluje samo časovno odvisno ali pa tudi v kombinaciji z upoštevanjem vremenskih parametrov, ki jih zajemajo posebni senzorji.
Z zmanjšanjem svetilnosti svetlobnih virov v poznih nočnih urah se zmanjša tudi delež neželene svetlobe. Kot poudarijo, so v preteklih letih svetlobno onesnaženje močno zmanjšali s preureditvijo osvetlitve nekaterih kulturnozgodovinskih objektov, kjer so dosegli do 85-odstotno zmanjšanje porabe električne energije za ta namen in tudi bistveno zmanjšanje vsiljene svetlobe. Tovrstne projekte bodo nadaljevali.

 

Stroške lahko znižajo za polovico

In kakšni so konkretni prihranki? »Prihranek je lahko ob nespremenjenih svetilkah tudi do 50-odstoten, prav tako tovrstni napredni sistemi zahtevajo manj vzdrževanja kot starejši, zaradi krajšega odzivnega časa pa se poveča tudi varnost,« povedo na MOL, kjer za vzdrževanje javne razsvetljave (od menjave sijalk do vzdrževanja kabelske instalacije, nadzorni center, obnova in rekonstrukcija razsvetljave na celotnih ulicah, na katerih se obnavljajo cestišča in pločniki) na leto namenijo dobrih pet milijonov evrov. Poudarijo, da je razsvetljava na območju MOL tudi v primerjavi z drugimi evropskimi prestolnicami zelo sodobna. »Zaradi stalnih posodobitev in uvajanja tehnoloških novosti pri svetlobnih virih ter pri krmiljenju in regulaciji razsvetljave se priključna moč razsvetljave stalno zmanjšuje in znaša že manj kot 2,8 megavata,« povedo. In dodajo, da je še leta 2000 priključna moč razsvetljave znašala več kot devet megavatov.

(Visited 14 times, 1 visits today)