Podpisali koncesijsko pogodbe za HE na Savi

6 oktobra, 2020
Andreja Šalamun

Kot je bilo napovedano, je pred nekaj dnevi minister za okolje in prostor (MOP) Andrej Vizjak s predstavniki Skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE) podpisal koncesijsko pogodbo za rabo vode za proizvodnjo elektrike na Savi, in sicer od Ježice do Suhadola. Kot so pojasnili na vladi, se koncesijska pogodba sklepa zato, da »zagotovimo v čim večji meri rabo obnovljivih virov električne energije (OVE) in s tem prispevamo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in blaženju podnebnih sprememb ob upoštevanju drugih okoljskih ciljev in ciljev upravljanja z vodami«. Pred kratkim so na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) predstavili tudi osnutek Dolgoročne podnebne strategije do 2050.  

 

Vizjak je koncesijsko pogodbo za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola podpisal z generalnim direktorjem HSE Stojanom Nikoličem in poslovnima direktorjema HSE Mirkom Marinčičem in Viktorjem Vračarjem. Podpisal je tudi Sporazuma z lokalnimi skupnostmi o načinu izvajanja koncesijske pogodbe, in sicer z župani občin Zagorje ob Savi Matjažem Švaganom, Laško Francijem Zdolškom, Trbovlje Jasno Gabrič, Hrastnik Markom Funklom in Litija Francijem Rokavcem.

 

Do leta 2050 želi biti Slovenija ogljično nevtralna

Kot pravijo na MOP, si Slovenija s sprejemanjem dolgoročne podnebne strategije, za katero se je zaključila javna obravnava in so jo predstavili na GZS, zadaja jasen cilj, do leta 2050 doseže ogljično nevtralnost. »Za dosego tega cilja bo treba spremeniti navade ljudi, preobraziti in posodobiti gospodarstvo ter predvsem vlagati v razvoj obnovljivih virov energije,« poudarjajo na ministrstvu. Opozarjajo, da bo zato v prihodnjih letih potreba po električni energiji rasla, saj se elektrificirajo tudi področja, ki so bila doslej vezana na fosilna goriva, na primer promet in ogrevanje. 

Hidroenergija ima zaradi naravnih danosti v Sloveniji velik potencial. Ta, pravijo na MOP, ob upoštevanju varovanja narave omogoča razogljičenje, večjo energetsko zanesljivost, zelena delovna mesta in skladen regionalni razvoj. »Z izkoriščanjem vodnega potenciala srednje Save lahko v prihodnosti zagotovimo rabo okolju prijaznih, obnovljivih virov energije, s čimer lahko učinkovito zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov,« so prepričani.

 

Velik korak v prehodu na OVE 

Minister Vizjak je ob podpisu poudaril, da gre za velik korak v prehodu na OVE in za projekt, ki bo veliko doprinesel tudi k razvoju lokalnih skupnosti. »Na ta dan smo čakali petnajst let. Končno smo dočakali ministra, ki ve, kakšen potencial ima hidroenergija. Dokazal je tudi, da če je volja, se da. Upam samo, da bo ta politična volja ostala,« je ob podpisu dejal Stojan Nikolič. Dodal je, da bodo zasavske hidroelektrarne (HE) s proizvodnjo 350 GWh nadomestile polovico (50 %) proizvodnje električne energije iz termoelektrarne, ki je delovala na tej lokaciji (TET). Z izgradnjo cele verige pa bo HSE prispeval za dvajsetodstotni (1000 GWh) dvig proizvodnje električne energije iz OVE, priklopljene na prenosno omrežje.

 

Potencial znaša 1.105 GWh/leto 

Na MOP pojasnjujejo, da znaša skupna letna potencialna energija vodnega telesa, ki je predmet te koncesije, 1.105 GWh/leto. »Vodna pravica se bo lahko na območju koncesije pričela izvajati šele po dokončanju posamezne HE, takrat bo nastopila tudi obveznost koncesionarja za plačilo za koncesijo, ki se v skladu z uredbo deli med državo in občine,« pravijo in trdijo, da bodo z izvedbo potrebnih ureditev zagotovili tudi poplavno varnost na širšem območju srednje Save.

»Podpis koncesijske pogodbe in sporazuma z lokalnimi skupnostmi po 16-ih letih dogovarjanja omogoča začetek strokovnih postopkov presoj vplivov na okolje in umeščanja možnih novih HE na srednji Savi v prostor. Projekt je pomemben za lokalno okolje, za Zasavje in za celo Slovenijo,« pravijo na ministrstvu in zatrjujejo, da bo odločitev o gradnji novih HE, ki bi zagotavljale čisto energijo iz obnovljivih virov, sprejeta šele po presoji vplivov na okolje. Lokalne skupnosti in organizacije vabijo, naj pripravijo spisek strokovnih podlag in raziskav, ki jih je potrebno pred odločitvijo o postavitvi HE narediti.

 

Z aneksom bodo določili nekatere elemente

Koncesijska pogodba določa predvsem tiste vsebine, ki so bistvene za nadaljevanje postopkov umeščanja HE v prostor (med drugim medsebojne pravice in obveznosti glede izvajanja vodne pravice; trajanje vodne pravice – 50 let; ukrepe za preprečevanje slabšanja stanja voda in preprečevanje nastanka škode ob izrednih dogodkih ter za zagotovitev varnosti pred poplavami), pravijo na MOP in dodajo, da pri tem nekateri elementi koncesijskega razmerja v danem trenutku še niso določeni oziroma znani (kot na primer število in točna lokacija HE; potrebna zavarovanja v zvezi s samo gradnjo elektrarn in izvajanjem vodne pravice) in bodo v nadaljevanju po umestitvi v prostor določeni z aneksom. Poudarjajo, da se bo vodna pravica lahko na območju koncesije začela izvajati šele po dokončanju posamezne HE, takrat bo nastopila tudi obveznost koncesionarja za plačilo za koncesijo, ki se v skladu z uredbo deli med državo in občine na vplivnem območju koncesije.

 

Določili vlogo lokalnih skupnosti 

S sporazumom, ki so ga sklenili z lokalnimi skupnostmi, želijo natančno urediti medsebojne pravice in obveznosti podpisnikov v zvezi z ureditvijo načina izvajanja koncesije za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola, hkrati pa želijo določiti tudi pravila medsebojnega sodelovanja, obveščanja in koordinacije tako, »da bo umeščanje v prostor, gradnja energetskih objektov in naprav ter državne in lokalne infrastrukture na območju ter kasneje tudi izvajanje vodne pravice potekalo učinkovito in nemoteno, upoštevaje določila veljavne zakonodaje, koncesijskega akta, koncesijske pogodbe in programa izvedbe infrastrukturnih ureditev. Ta sporazum je v razmerju do koncesijske pogodbe odvisne narave«.

 

Podnebna strategija naslavlja številne sektorje 

pred nekaj dnevi so na GZS predstavili tudi osnutek Dolgoročne podnebne strategije do 2050. Kot je dejal Vizjak, je glavni cilj strategije doseči podnebno nevtralnost Slovenije do leta 2050, dokument pa naslavlja številne sektorje – od energetike, industrije in širšega gospodarstva do prometa in kmetijstva.

Na MOP poudarjajo, da je ključen poudarek na zgodnjem izvajanju ukrepov, ki jim je treba zagotoviti kontinuiteto do leta 2050 in še naprej. »Slovenija že danes in bo tudi v prihodnje intenzivno delala, razvijala in spremljala razvoj na področju prehoda v podnebno nevtralnost in vlagala v raziskave, nove tehnologije ter razvoj in inovacije za oblikovanje končnih rešitev za dosego cilja,« zagotavljajo.

Vendar pa so na predstavitvi mnogi opozorili na morebiten negativen vpliv strategije na obstoj energetsko intenzivne industrije v Sloveniji. Dejali so, da omenjena industrija ustvarja pomemben del bruto družbenega proizvoda in številna delovna mesta – samo energetsko intenzivna industrija 30.000 in posredno še 30.000, skupaj 60.000 delovnih mest. Kot jim je odgovoril okoljski minister, strategija ne želi omejevati razvojnih možnosti oziroma priložnosti Slovenije, saj se opira tako na obstoječe kot tudi na tehnologije prihodnosti.

 

Dokumenti morajo biti med sabo usklajeni 

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je vesela, da osnutek strategije vnaprej več ne izključuje nobenega razpoložljivega obnovljivega in nizkoogljičnega vira in da z vnašanjem koncepta javnega interesa omogoča uravnoteženo obravnavo vseh stebrov trajnostnega razvoja. Opozorila je tudi, da poteka v Sloveniji hkratna priprava več pomembnih strateških dokumentov, ki morajo biti medsebojno usklajeni.

Dokument bo obravnaval tudi državni zbor.

Nazaj na kategorijo energetika.
(Visited 41 times, 3 visits today)